Ko nabiramo rastline, imejmo v mislih tudi varovanje narave. Ljudje smo skozi stoletja okolico prilagodili našim potrebam. Večina slovenske krajine je preoblikovana, prilagojena zadovoljevanju človekovih potreb po hrani, bivališčih, prevozu, pridobivanju energije in surovin. Pri tem gorski svet ni izjema. Ocenjujejo, da je naravna zgornja gozdna meja v naših Alpah znižana vsaj za 200 metrov. To je posledica večstoletne paše živine na pašnikih nad gozdno mejo in hkratnega izsekavanja gozdov pod njo. Tako so planšarji povečali travnate površine in si priskrbeli material za bivališča in kurjavo. Gorski svet je od nekdaj veljal za zadnje zatočišče, kamor pobegnemo pred nezdravim življenjem v civiliziranem svetu, a kot vidimo danes, sežejo škodljivi vplivi tudi do tja. Onesnažen zrak, kisel dež, prevelik vnos organskih snovi so pustili posledice v krhkem, za življenje mejnem, ekosistemu gorskega sveta. Če pogledamo globalno sliko prilagajanja okolice potrebam človeštva, vidimo, da so spremembe okolja še večje. Dandanes ni na nas le, da varujemo naravno okolje in biološko raznolikost, ampak je že čas, da jo v svoji okolici dejavno povečujemo.
Ko nabiramo rastline se prepričamo, koliko rastlin raste na območju nabiranja in jih več kot dve tretjini ne poberemo. Če je rastlin na določenem rastišču zelo malo jih sploh ne nabiramo. Pazimo tudi na sosednje rastline, jih ne teptamo ali namerno uničujemo. Po možnosti lahko dozorela semena izbranih rastlin raztrosimo po okolici. Tako bomo pomagali pri razširjanju rastlin in povečali možnosti za večjo bero v prihodnjih letih. Veliko bomo za izboljšanje življenjskega okolja naredili, če bomo doma zasadili zeliščno gredico ali zelišča posejali med vrtnine na vrtu. Morda bodo te rastline vsebovale manj zdravilnih učinkovin, kot tiste rastoče visoko v gorah, a bomo z ohranitvijo rastlin na naravnih rastiščih in povečanjem biološke raznolikosti na svojem vrtu, prispevali izboljšanju našega skupnega življenjskega okolja. K boljšem zdravju več pripomore zdravo življenjsko okolje, kot pa nam lahko pomaga najbolj zdravilna zel sredi nezdravega okolja.
Zaradi redkosti ali ogroženosti so v Sloveniji nekatere rastline zavarovane z zakonom. Med njimi je tudi nekaj zdravilnih rastlin, predvsem takih, ki rastejo v gorah. Med najbolj znanimi so arnika, rumeni svišč (košutnik ali encijan), planika, zimzeleni gornik, rosika in lisičjakovci. Stopnja zavarovanosti je različna: cvet arnike lahko naberemo za domačo uporabo, ne smemo pa je izkopati, pobrati semen ali jo nabirati za prodajo; nasprotno pa planike ali košutnika ne smemo nabrati niti za lastno uporabo. Poleg rastlin so posebej zavarovana tudi nekatera rastišča in tam rastlin ne nabiramo (npr. ožje območje Triglavskega narodnega parka). Na taka območja nas ponavadi opozorijo table z napisi.
Prispevek je nastal v sklopu projekta, ki je financiran s strani MKGP in EU iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt se izvaja v okviru 3. javnega razpisa PRP 2014-2020 za Podukrep 16.9 – Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani (2021).
Več o projektu in dejavnostih v sklopu projekta lahko najdete na tej povezavi.