Kmalu za tem, ko rastline ali njihove dele naberemo, prenehajo življenjski procesi v njih, začno se procesi propadanja in razgradnje. Zato nabrane rastline čim hitreje prenesemo na kraj kjer bomo te procese ustavili in ohranili zdravilne snovi nespremenjene. Najstarejši in najpogostejši način shranjevanja je sušenje. Pri sušenju odstranimo iz rastlin vodo in s tem ustavimo razkroj rastlin, preprečimo razvoj bakterij in gliv. Doma sušimo v zračnih, suhih, čistih in pred soncem zaščitenih prostorih: na podstrešju, skednju, balkonu. Rastline v tanki plasti razprostremo na čist papir, lahko jih damo v lese z mrežami ali jih povežemo v snope in obesimo pod strop. V jesenskem in zimskem času lahko sušimo v bližini peči ali radiatorja, vendar pazimo, da temperatura ni previsoka. Za večino zelišč je primerna temperatura sušenja do 35°C. Nekatere korenine, skorjo in plodove lahko sušimo pri višji temperaturi (do 60°C). Čas sušenja je odvisen od debeline rastlinskih delov, od zračnosti, temperature in vlage v zraku. Ob lepem, suhem vremenu se rastline lepo in hitro posušijo, ob soparnem, deževnem pa je sušenje dolgotrajno, včasih tudi neuspešno. Debelejše korenine in plodove pred sušenjem po dolgem prerežemo. Dobro posušena zelišča so na otip krhka, listi šumijo, če stebla zeli prelomimo, ta počijo (slišimo pok), so lepe barve in nimajo vonja po plesni. Če so temne barve, neprijetnega vonja, na otip mehka ali so na njih celo sledovi plesni, jih raje zavržimo, ker nam lahko škodujejo.
Posušena zelišča lahko shranjujemo v steklenih, lončenih ali lesenih posodah s pokrovom. Pri tem moramo biti prepričani, da smo zelišča dobro posušili. Ker vlaga ne more prehajati skozi stene posod, bi vlažna zelišča v posodi splesnela. Steklene posode hranimo na temnem mestu. Zelišča lahko shranjujemo tudi v papirinatih vrečah, skozi katere prehaja vlaga in jih zato hranimo v suhem in temnem prostoru. Kljub skrbni hrambi posušena zelišča s časom izgubljajo svežino in vsebnost zdravilnih snovi. Po enem letu jih nadomestimo z novimi.
Drugi načini shranjevanja
Zelišča, predvsem tista, ki jih uporabljamo kot začimbe v kuhinji, lahko zamrznemo in hranimo v zamrzovalniku, same ali z dodatkom olja. Npr. svežo baziliko sesekljamo, razporedimo v posodico za izdelovanje ledenih kock, zalijemo z oljčnim oljem in vse skupaj zamrznemo. Tako imamo pripravljene ledene kocke z oljem in baziliko, ki jih uporabimo pri pripravi mediteranskih jedi. V prejšnjih časih je bilo razširjeno shranjevanje začimb v soli. Sveža zelišča po plasteh naložimo v steklen ali lončen kozarec in zapremo. Primerno je za peteršilj, luštrek, čemaž.
Pri sušenju, zamrzovanju in vlaganju v sol, shranjujemo zelišča ali njihove dele v celoti. Zelo pogosti pa so načini shranjevanja pri katerih shranimo samo del učinkovin iz zelišč. To so izvlečki in destilati. Doma lahko pripravimo izvlečke v alkoholu, v kisu, v olju, v sladkorju ali medu. V našem kulturnem prostoru so najbolj znani in najpogosteje uporabljani izvlečki v alkoholu. To so tinkture (koncentrirani izvlečki), zeliščna žganja, zeliščna vina, zeliščna piva in likerji. Za pripravo zeliščnih kisov uporabljamo aromatične rastline in jih večinoma uporabljamo v kulinariki. Zeliščna olja, razen v kulinariki, uporabljamo tudi za nego kože in izboljšanje zdravja. Iz njih lahko izdelujemo mazila in mila. Znana olja in mazila so: šentjanževo olje, olje z baziliko, orehovo olje, ognjičevo mazilo, gabezovo mazilo in mazilo z divjim kostanjem. S sladkorjem ali medom pripravljamo sirupe. Pri nas se tradicionalno pripravljajo sirupi s smrekovimi vršički, s slezom, s timijanom in z regratovimi cvetovi (regratov med). S parno destilacijo izločimo iz aromatičnih rastlin eterična olja, ki so lahko hlapljiva, a kemično obstojna in uporabna na najrazličnejše načine; predvsem kot dišave in dodatki kozmetičnim in prehrambenim izdelkom.
Prispevek je nastal v sklopu projekta, ki je financiran s strani MKGP in EU iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Projekt se izvaja v okviru 3. javnega razpisa PRP 2014-2020 za Podukrep 16.9 – Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani (2021).
Več o projektu in dejavnostih v sklopu projekta lahko najdete na tej povezavi.
