Makrobios Panonija: Kakšno je trenutno stanje ekološkega kmetijstva v Pomurju? Kako se je v zadnjih petih, desetih letih spremenilo število ali odstotek ekoloških kmetov?
Sonja Bertalanič: Kot je razvidno iz tabele in grafov zgoraj, je število ekoloških kmetij v Pomurju od leta 2010 do 2020 dokaj enakomerno naraščalo. Večji poskok je bil med leti 2014 in 2016. Trenutno se zadnja leta giblje število ekoloških kmetij v Pomurju okoli številke 250. Nekega večjega poskoka oz. porasta ekoloških kmetij po letu 2020 ni zaznati, kljub temu, da smo procentualno na repu v Sloveniji.
Makrobios Panonija: Kako (če sploh) se je v zadnjih letih spremenil odnos lokalnih kmetov do ekološke pridelave/predelave? Kje so največje sistemske težave za ekološko kmetijstvo in s kakšnimi problemi se najpogosteje srečujejo posamezni ekološki kmeti? Kaj bi kmetje potrebovali, da bi se več njih preusmerilo v ekološko in/ali biodinamično kmetovanje?
Sonja Bertalanič: Torej glede na podatke, ki so razvidni iz razpredelnic in grafikonov, vidimo eksponentno rast vse do leta 2015 nato je nastopil trend padanja in stagnacije. Sklepamo, da se je po letu 2015 upočasnila rast vstopa v ekološko kmetovanje na račun nenaklonjenosti subvencijske politike v tistem obdobju (t.j. višina plačil se je prevesila v korist KOPOP programa). V tem obdobju je prav tako opazen trend izstopanja kmetij iz ekološke kontrole, slednje pripisujemo že prej omenjenemu problemu in pomanjkanju horizontalnih in vertikalnih tržnih povezav v ekološki pridelavi. Sočasno s trendom upada zanimanja in izstopov iz ekološkega kmetijstva, smo na to opozarjali vodstvo KGZS, kakor tudi predstavnike MKGP. Kljub temu, da se v zadnjem obdobju trudimo še bolj in smo dodatno vključili tudi biodinamično svetovanje, ni opaznega porasta vključevanj EK kmetij. Ta vzrok pripisujemo nestimulativnemu poslovnemu okolju EK.
Primer: primarni produkt ima 10% višjo vrednost, končni produkt – na trgu pa 100% višjo vrednost.
Ena od posebnosti Pomurja je struktura zemljišč, saj imamo le 30% trajnega travinja in 70% njivskih in ostalih obdelovalnih površin. Svetovanje je temu primerno tudi zahtevnejše (tehnologije, …).
Vsekakor bi bile potrebne večje finančne stimulacije za kmete, ki bi se odločali za preusmeritev v EK, sploh pa v biodinamično kmetijstvo, ki je znano po tem, da prideluje hrano najvišje možne kvalitete, sploh kar se tiče vitalnosti hrane. Seveda je izrednega pomena tudi okrepljeno strokovno svetovanje na področju EK in BD. Potrebujemo svetovalce, ki se resnično spoznajo na EK in BD kmetijstvo in za tem tudi stojijo, to živijo, ponotranjijo. Potem hkrati bi bilo pomembno tudi, da bi država poskrbela za ozaveščanje ljudi o pomenu EK in BD pridelane hrane za zdravje, tako iz preventivnega, kot tudi iz kurativnega vidika. Tovrstno pridelana hrana bi mogla biti dodatno subvencionirana v javnih zavodih (šole, vrtci, bolnišnice, domovi za ostarele), tako da cenovno ne bi odstopala od ostale hrane in seveda bi jo morali uvrstiti na prednostno listo. Ekološke in biodinamične kmetije, ki pridelujejo to hrano, pa bi mogle biti dodatno nagrajene za njihov trud in pozitvini doprinos k dvigu kvalitete bivanja na Zemlji. Torej, če potegnemo črto, bi država morala poskrbeti, da bi ta hrana bila dostopna za vsak žep in hkrati bi vsak, ki jo prideluje moral biti dodatno nagrajen.
Za vzgled si lahko vzamemo primer največjega biodinamičnega posestva na svetu SEKEM – v Egiptu, kjer so uspeli z biodinamičnimi metodami oživiti tisoče hektarjev puščave, na katerih sedaj pridelujejo celo vrsto rastlin. Kmetje so tam za biodinamični način pridelave nagrajeni. SEKEM je pravzaprav pojem za Egipt, kot država v državi, ki ima resnično velik pozitiven ugled. Cene njihovih biodinamičnih izdelkov so pri njih enake konvencionalnim ali celo nižje, da si jih lahko privošči vsak. Ljudje najprej kupujejo takšno hrano, kar spodbuja kmete k tovrstni pridelavi. Razliko pri pridelavi (po naše subvencije na hektar) kmetom pokrijejo iz tako imenovanega »Okoljskega sklada«, ki kotira na svetovni borzi. Znanstevno je namreč dokazano, da edino biodinamično kmetijstvo pripomore k blaženju podnebnih sprememb in zniža emisije toplogrednih plinov in za to so tudi primerno nagrajeni.
Torej bi tudi v Evropi oziroma po svetu morali razviti »Odškodninski sklad«, v katerega bi plačevali tisti, ki bolj uničujejo zemljo, in financirali tiste, ki to delajo manj ali nič. Trditev, da bi bili lačni, če bi delali na tak način, nikakor ne drži.
SEKEM ima načrt, da do leta 2028 vključi v ekološko oziroma biodinamično kmetijstvo 250.000 kmetij, torej četrtino vseh v Egiptu, kar naj bi bila prelomnica za preusmeritev milijona kmetij v ekološko oziroma biodinamično kmetovanje do leta 2058. Po videnem verjamem, da jim bo uspelo. Kaj pa Slovenija, bi lahko postala raj pod Alpami?
Makrobios Panonija: Kakšen se ti zdi odnos lokalnih odločevalcev (občine, župani, občinski sveti) do zdrave, lokalno pridelane hrane? Posvečajo temu dovolj pozornosti? Ali je to nekaj, kar bi bilo potrebno bolje urediti oz. prioritizirati najprej na državni ravni (vlada, ministrstvo za kmetijstvo), da bi potem prešlo v lokalno okolje?
Sonja Bertalanič: Odnosa do zdrave, lokalno pridelane hrane skorajda ni, torej se temu ne posveča niti približno dovolj pozornosti – vsaj v Pomurju je tako. To bi bilo absolutno nujno urediti najprej na državni ravni, potem pa še na lokalni, občinski – v bistvu bi v to morali aktivno vplesti celotni sistem, državo, vsa ministrstva. To bi lahko bila prioriteta na nacionalnem nivoju – seveda tudi s finančnega vidika.
Makrobios Panonija: Kako razumeš “trajnostno prehrano na podeželju”, na kaj vse pomisliš, ko to slišiš/prebereš? Kakšne so zate glavne značilnosti / temelji trajnostne prehranske verige v lokalnem okolju?
Sonja Bertalanič: Pojem »trajnostno« lahko zelo lepo razložimo na primeru individualnosti kmetije v biodinamiki. Vsaka biodinamična kmetija ali vrt je celostni živi organizem. Ta organizem je sestavljen iz mnogih soodvisnih elementov, kot so: polja, gozdovi, rastline, živali, prst, kompost, ljudje in duh kraja. Biodinamiki si namreč prizadevajo prisluhniti pokrajini, naravi in skušajo čim bolj začutiti, kaj bi lahko najbolje nastalo in uspevalo na njej. Kreativni razvoj kmetije kot edinstvene individualnosti, upoštevajoč vse njene kvalitete in značilnosti ter nega in delo v skladu z naravnimi danostmi ter silami narave, je ključ biodinamičnega kmetovanja.
Letna in večletna zelenjava, zelišča, cvetje, jagodičevje, sadje, oreščki, zrna, pašniki, krma, avtohtone rastline in žive meje, lahko prispevajo k raznolikosti rastlin in krepijo zdravje in odpornost organizma na kmetiji. Koristna je tudi raznolikost domačih živali, saj vsaka živalska vrsta prinaša drugačen odnos do zemlje in edinstveno kakovost gnoja. Biodinamične kmetije in vrtovi delujejo tako, da preko zavestnih, živih medsebojnih odnosov povezujejo rastline, živali in tla z življenjem ki nas obdaja. Na ta način se ohranja ravnotežje, ki je nujno potrebno za dobro in kvalitetno preživetje vseh organov kmetije oz. celote.
Biodinamične rastline rastejo v živih tleh, kar rastlinam zagotavlja kakovostno zdravje in hrano. Slednje s kemičnimi gnojili ali hidroponičnim gojenjem ni mogoče doseči. Biodinamične kmetije si prizadevajo ustvariti lastno plodnost tal s pomočjo kompostiranja, vključevanja živali, z zastiranjem in s kolobarjenjem. Kompostiranje ustvarja harmonijo živalskega gnoja, rastlinskih materialov in zemlje. Ta harmonija rezultira v močnem viru moči in plodnosti kmetije kot organizma. Vključevanje živalske pestrosti pomaga k obnavljanju hranil in zagotavlja gnoj, ki tla neguje. Pokrivni raznovrstni rastlinski posevki prav tako prispevajo k rodovitnosti tal na kmetiji, saj tako priskrbijo za dovolj kisika in dušika in na ta način negujejo in ohranjajo življenje tal oz. prsti. Kolobarjenje pomaga uravnotežiti potrebe vsakega pridelka in omogoča raznoliko ustvarjalno izražanje v tleh. V skupnem te prakse zmanjšujejo in odpravljajo potrebo po umetnih gnojilih in omogočajo, da je kmetija uravnovešena in dobro odporna.
Biodinamični kompost je okrepljen in oživljen z uporabo šestih preparatov iz rmana, kamilice, koprive, hrastovega lubja, regrata in baldrijana. Vsako od teh zdravilnih zelišč se preoblikuje po edinstvenem postopku, ki ga pripelje v odnos z živalskim kraljestvom, z zemljo in z letnimi cikli.
V bistvu je biodinamika najbolj popolni trajnostni sistem, ki nima nobenih pomanjkljivosti in je v skladu oz. v harmoniji z vso živo in neživo naravo, okoljem, univerzumom.
Makrobios Panonija: Kako bi na kratko pojasnila razlike med ekološkim in biodinamičnim kmetijstvom? Ali drži, da naj bi bila med njima približno takšna razlika, kot je med konvencionalnim in ekološkim kmetijstvom? Kakšne so torej glavne značilnosti in razlike z vidika (kvalitete in količine) pridelka, obdelovalne površine in širše okolice (okolja), vloženega inputa (čas, energija, mehanizacija)?
Sonja Bertalanič: Biodinamični kmetje in vrtnarji dajejo prednost naravnemu opraševanju, semenarjenju in dediščinskim pasmam živali. Biodinamične kmetije si prizadevajo za pridobivanje semen in živalskih staležev znotraj kmetije, pri čemer vključujejo selekcijo in vzrejo v kmetijskih dejavnostih, kadar je to mogoče. To omogoči razvoj edinstvenih, lokalno prilagojenih in senzibiliziranih rastlin in živali. Te rastline in živali se odlikujejo s kvalitetnimi nutritivnimi vrednostmi in odličnim, bogatim okusom. Odporne so proti škodljivcem in boleznim .
Biodinamični kmetje skrbijo za domače živali tako, da podpirajo njihovo zdravje in popolno izražanje njihove narave. Živalim se daje krma, ki je primerna za njihov prebavni sistem in nikoli niso hranjene z živalskimi stranskimi proizvodi. Teleta, jagnjeta in mladiči odraščajo ob mleku črede in ne ob mlečnih nadomestkih. Kokoši imajo kljune, krave pa rogove, saj ima vsak del živali pomembno naravno funkcijo. Vse živali imajo prosti izpust, dostop do krme na prostem ter veliko prostora za prosto gibanje.
Poleg kompostnih pripravkov se v biodinamiki uporabljajo tudi potencirana tekoča škropiva, ki ohranjajo zdravje, vitalnost in senzitivnost kmetije in vrta. Uporaba preparata 500 – gnoj iz roga, izboljšuje življenjsko dobo tal in odnos med zemljo in rastlinami. Uporaba preparata 501 – kremen iz roga, pa poveča rastlinsko imuniteto, krepi fotosintezo in pospešuje zorenje. Čaj iz preslice pomaga preprečevati glivične bolezni in uravnava element vode v rastlinah in tleh.
Ko kmetije in vrtovi vključujejo močno raznolikost rastlin in živali ter ustvarjajo življenjski prostor naravnim plenilcem, imajo škodljivci in bolezni le malo uspeha. Ko se bolezen ali škodljivec pojavi, to pogosto kaže na neravnovesje v kmetijskem organizmu in ga lahko razumemo kot način narave, ki poskuša odpraviti neravnovesje. Biodinamični kmet se trudi ugotoviti osnovno neravnovesje in najti načine za prilagoditev dobrih praks za izboljšanje zdravja kmetijskega organizma.
Biodinamični kmetje in vrtnarji opazujejo ritme in cikle Zemlje, Sonca, Lune, zvezd in ostalih planetov ter poskušajo razumeti subtilne načine, kako okolje in širše vesolje vplivajo na rast in razvoj rastlin in živali. Biodinamični koledar podpira to ozaveščenost in razumevanje z zagotavljanjem podrobnih astronomskih informacij in navedb optimalnih časov za setev, presajanje, gnojenje, spravilo in uporabo biodinamičnih pripravkov.
Biodinamika je zavestni, participativni in odgovorni način kmetovanja in bivanja v svetu, ki prinaša zdravljenje tlem, rastlinam, živalim, ljudem in planetu.
Biodinamične kmete spodbuja želja po zadovoljevanju resničnih potreb ljudi in Zemlje, kar pogosto presega pridelavo hrane. Večina biodinamičnih pobud skuša utelesiti trojni pristop (ekološka, socialna in ekonomska trajnost). Mnogi biodinamiki po svetu sodelujejo v kreativnih partnerstvih z drugimi kmetijami, šolami, zdravstvenimi in wellness ustanovami, restavracijami, hoteli, domovi za socialno terapijo in drugimi organizacijami. Biodinamika je zatorej močan koncept regenerativnega kmetijstva in hkrati močno gibanje za nova razmišljanja in prakse na vseh področjih življenja, povezanih s hrano in zemljo.
Makrobios Panonija: Kje vidiš največje potenciale za (nadaljnji) trajnostni razvoj prehranske verige v Pomurju? Je to npr. povečanje odstotka biodinamičnih kmetov, razvoj izobraževalnih društev, ekoloških zadrug, krepitev svetovalnih služb, boljše medsebojno sodelovanje oz. organiziranje različnih deležnikov, kombinacija naštetega ali še kaj drugega?
Sonja Bertalanič: Vsekakor v kombinaciji vsega naštetega in tudi povedanega v prejšnjih odgovorih. Drugače pa ne le Pomurje, temveč bi lahko postala celotna Slovenija biodinamični raj na Zemlji, saj imamo ves potencial za razvoj v to smer. Če je uspelo SEKEM-u v Egiptu s pomočjo biodinamičnih metod in pristopov oživit tisoče hektarjev puščave, nam lahko uspe celotno Slovenijo spremeniti v biodinamični vrt Evrope. To bi prineslo nezamisljive prednosti in koristi za celotno družbo, naravo, vsa živa bitja, okolje, …
Makrobios Panonija: Pred nekaj meseci si na dveh lokalnih osnovnih šolah izvedla predavanje o zdravi prehrani za otroke / šolarje … zakaj je za otroke (še bolj) pomembno kaj jedo? Imaš kakšna priporočila za šolske jedilnike ali starše, ki za svoje otroke kuhajo doma?
Sonja Bertalanič: Ker otroci rastejo, se razvijajo – ne le telesno, temveč tudi mentalno, porabijo veliko energije za igro, učenje, gibanje, … je še toliko bolj pomembno kakšno hrano jedo. Ta jih namreč izgrajuje in ustvarja temelje za nadaljnji zdrav in krepak psiho-fizični razvoj. Kot je dejal dr. Rudolf Steiner, utemeljitelj biodinamike, waldorfske pedagogike, antropozofije, … hrana vpliva tudi na krepitev volje človeka. Dandanes lahko vidimo, da družba postaja instant apatična, nezainteresirana, brez volje, kar lahko med drugim pripišemo tudi uživanju ne-vitalne, osiromašene, mrtve, toksične hrane, ki je na razpolago na trgovskih policah. Ta hrana je brez prave hranilne, nutritivne in vitalne vrednosti, je bolj ali manj mrtva in toksična za naš celotni organizem. Nasprotno pa je biodinamično pridelana hrana polna življenjske, vitalne energije, kar se seveda pozitivno odraža na zdravju in počutju ljudi, ki uživajo tovrstno pridelano hrano. Razlika je res ogromna in občutna. Vsak, ki ima svoj vrt bi v bistvu že od otroštva moral biti vključen v zdravo pridelavo hrane in to znanje bi se nujno moralo prenašati iz roda v rod. Za to bi v veliki meri morale poskrbeti tudi šole in druga javne ustanove, saj je zdrava, vitalna samooskrba temeljnega pomena za preživetje, kot tudi za dvig in ohranjanje kvalitete življenja posameznika in družbe. In to bi moralo biti maksimalno ter podprto s strani države.
Makrobios Panonija: Za konec še vprašanje, če lahko izpostaviš eno stvar, zaradi katere si optimistična in eno zaradi katere si pesimistična glede nadaljnjega razvoja trajnostne prehranske verige v Pomurju in/ali v Sloveniji?
Sonja Bertalanič: Trenutno smo v fazi poskusa vpeljave biodinamičnih metod pridelave v Pomurju. Kot sem že omenila, biodinamika ponuja celostne regenerativne rešitve za prihodnost in je hkrati najstarejša oblika ekološkega kmetovanja, ki ima zelo pozitivne, celostne rezultate in bi jo morali začeti postavljati na prvo mesto. Nenazadnje je tudi znanstveno dokazano, da biodinamika prideluje najkvalitetnejšo hrano ter je hkrati zavestni, participativni in odgovorni način kmetovanja in bivanja v svetu, ki prinaša zdravljenje tlem, rastlinam, živalim, ljudem in planetu. Vsak edinstven in samooskrben kmetijski organizem velikodušno prispeva k ekološki, ekonomski, socialni in duhovni vitalnosti svoje okoliške skupnosti in celotne žive Zemlje. Ker smo dežela z majhnimi kmetijski površinami, bi še toliko bolj mogli dajati poudarek pridelavi hrani najvišje možne kvalitete in razvijanju ter povezovanju pestrih zgodb s celostnim, trajnostnim pristopom zdravega načina življenja in pestrosti. Ob upoštevanju načel biodinamične pridelave lahko zagotavljamo in izpolnjujemo vse strateške cilje kar se tiče ohranjanja rodovitnosti tal oz. vseh faktorjev, ki ogrožajo rodovitnost tal in hkrati skrbimo za trajnostno kmetovanje v najširšem možnem bio-krožno gospodarskem smislu. Npr. če človek zaužije kvalitetno hrano, je ne rabi količinsko pojesti toliko, kot če uživa nekvalitetno in nutritivno osiromašeno hrano. Ob zaužitem obroku kvalitetne hrane, se količina dobesedno prepolovi. Tehtnica se v vseh pogledih (ekonomskem, nutritivnem, bio-krožno gospodarskem …) prevesi na stran kvalitete in ne kvantitete.
Prav tako se trudimo vzpostaviti organiziranost glede odkupa ekoloških pridelkov in oskrbe ekoloških kmetovalcev z repromaterialom, tudi z ekološkimi semeni. Izrednega pomena bi bila tudi pridelava ekoloških in avtohtonih sort semen v Slo, da bi lahko vzpostavili oskrbno – odkupno verigo. Ustanovili smo Društvo ekoloških kmetov Pomurja Rodna Gruda in Pomurska ekološko zadrugo, ravno z namenom, da bi se delovanje na področju ekološkega in biodinamičnega kmetijstva še bolj okrepilo in razširilo ter predvsem, da bi ustvarili kratke lokalne dobavne verige, da bi se ekološki in biodinamični kmetje med seboj bolj povezali, sodelovali, si pomagali in tako olajšali delo ter povečali prihodke. Upam, da bo naš trud poplačan s posluhom in aktivacijo celotne družbe in vseh deležnikov v to smer, kajti le tako smo lahko uspešni pri razvoju in širjenju idej v želeno smer.
Vse to pa zmeraj za sabo povleče ogromno izzivov in tudi negativnih izkušenj na poti. Zmeraj se lahko kje zalomi in ne pride do udejanjanja zadanega.
Sofinancer projekta:
Za mnenja, predstavljena tem dokumentu, so izključno odgovorni avtorji dokumenta in ne odražajo nujno stališč Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ali Eko sklada j.s.
