Kakšni so bili tvoji prvi stiki / koraki z naravnimi gradbenimi materiali? Kakšne izkušnje z gradnjo si pridobil od takrat?

Prvi stik z naravno gradnjo so že iz otroških časov, ko smo si delali kakšne bunkerje ali hiške na drevesu, uporabili smo veje ali deske in to sestavili. Drugače pa sem se od prihoda na Goričko prvič srečal z gradnjo in o tem začel razmišljati na delavnici Mira Žitka na Primorskem, kjer smo delali hiško, konstrukcija iz okroglega lesa, stene so bile obite z lesenimi šibami in napolnjene z mešanico ilovice in slame. Pomagal sem prijatelju Kristjanu Zveru, ko je delal hiško iz slamnatih bal, kjer sem se seznanil s to gradnjo. Potem pa sem, po nakupu posesti, najprej naredil malo utico za orodje iz lokalnega lesa, ki je bil prvi projekt, potem pa smo se že kar lotili bivalne hiše. Ves čas me je zanimalo, kako so bile zgrajene stare hiše v naši okolici pa tudi drugje po Sloveniji, kako so se tega včasih lotili, kakšno orodje so uporabljali … To znanje sem potem prenesel v svoje delovanje in delo.

S katerimi naravnimi gradbenimi materiali si delal, imaš morda svoj najljubši material, s katerim najraje delaš? Imaš težave z dostopom do ustreznih materialov v svojem lokalnem okolju oz. v svoji neposredni bližini?

Delal sem z lesom, ilovico in kamnom ter s slamo. In z žgano opeko (strešniki, oz kritina). Najljubši material je les: kot končni izdelek je topel, lep, se ne packa, lepo se da z njim delati, obdelovati, je zrasel iz živega, se obnavlja po naravni poti vsaj pri nas. Že zato so mi drevesa posebna bitja. Od vseh materialov, ki sem jih naštel zgoraj mi je najbolj prijeten za bivanje, uporabo.
Je mnogovrsten, lahko se ga da uporabiti na mnogo različnih načinov.

Nimam težav – ker se prilagodim razmeram, v katerih sem in uporabim to, kar imam oziroma kar je okoli mene. Pri gradnji nisem bil zahteven in si želel materialov, ki jih ni v okolici. Uporaba takih materialov, ki so v neposredni okolici ali jih zlahka dobiš od nekoga, olajšuje gradnjo. Malo je bilo takih materialov, ki sem jih pridobival od zunaj. Če imaš čas, zlahka najdeš okoli sebe vse materiale na tak ali drugačen način.

Imaš dokaj veliko izkušenj s samograditeljstvom … kako gledaš na povezavo med naravnimi gradbenimi materiali in prakso samograditeljstva?

Naravni gradbeni materiali so zelo primerni za samograditeljstvo, saj je njihova dostopnost večja – so tam kjer si, lahko greš in jih pač vzameš, sploh, če se lotiš lokalne samogradnje. Zgodovinsko je to preizkušeno in se je vedno uporabljalo na tak način – ljudje so iz svoje okolice vzeli materiali in si z njimi postavili domovanje. Danes je to sicer čisto drugače postavljeno, materiali pridejo iz povsod. Sicer pri naravnih materialih nas omejujejo predpisi, itc., ki ne prihajajo iz lokalnega okolja. Če se uspe to kaj prilagoditi potem se vseeno da na take načine graditi

Povezava med naravnimi materiali in samograditeljstvom je popolnoma naravna, oziroma še boljše rečeno med naravnimi materiali in skupnostno graditeljstvo, kjer lokalna skupnost sodeluje pri gradnji z naravnimi materiali. Pri takem graditeljstvu gre za relativno manjše strukture, kot smo jih vajeni iz industrijskega graditeljstva. Naravni materiali in znanja ljudi so sicer bolj omejena in s tem tudi velikost zgradb. Iz tega se moramo vprašati tudi po potrebah oziroma navadah velikosti hiš oziroma domovanj, kaj je dovolj, kaj je potrebno itd.

Pri naravni gradnji je pogost problem pomanjkanje celovitega in kontinuiranega izobraževanja … kako si se sam izučil teh veščin in kakšne so aktualne prakse prenosov znanj? Imaš morda idejo / predlog kako bi izgledal smiseln samoorganiziran ljudski tečaj onkraj obstoječih institucij (po pričevanjih študentov tovrstnih vsebin na fakultetah ni …)?

Moja izkušnja je bila, da sem se največ naučil, ko sem poskušal pomagati nekomu ali opazoval, predvsem pa ko sem sam začel z nekimi malimi projekti in potem kaj večjimi, se izučil tehnik in uporabo različnih materialov. Priporočil bi različne sisteme vajeništva, da greš k nekomu, ki to zna – z opazovanjem, potem pa z manjšimi do večjih nalog. Zgodovinsko gledano je bilo tako, da se preko dela predaja znanje. Tudi to je najboljši način za medgeneracijsko prenašanje znanja, da so recimo tudi otroci vključeni že od malega v tak prenos znanj. Najbolje je se vključiti v neko tako vajeništvo. Vedno je treba upoštevati lokalno okolje, lokalne materiale, lokalno zgodovino … Čim več sam preizkušat, najti svoj način za obvladovanje neke tehnike, oziroma glede na orodje, ki je na voljo …

Pred cca sto leti je bilo to del normalnega gradbeništva (naravni materiali) – meni je zelo koristila knjiga Rada Kregarja, ki so nastale takoj po vojni za obnovo – v njih so dobri materiali in tehnike za izgradnjo tako stanovanjskih kot gospodarskih objektov.

Kako gledaš na družbene potenciale naravnih gradbenih materialov z vidika samograditeljstva (izboljšanje ali vzpostavitev lastnih pogojev bivanja), socialne ali solidarne gradnje ter gradnje skupnosti prek skupne/skupnostne gradnje posameznih bivalnih enot in skupnostnih prostorov?

Glede na vpetost v globalne in lokalne sisteme, s samograditeljstvom ne moremo reševati vsega tega. Se pravi ne da se s tem spreminjati celotnega ustroja gradbene panoge, že samo zaradi zakonskih omejitev … Lahko pa se podpira in razvija prakse, ki spodbujajo skupnostne, sonaravne prakse, ipd. Morajo pa seveda tudi druge družbeni pogoji biti temu naklonjeni, ne pa destruktivni. Dokler večji sistemi delujejo ali celo omejujejo neke take prakse je zelo težko. Kot sem prej omenil povojno obnovo, v tistem času je bila potreba in pogoji temu naklonjeni, danes je pa družbena klima nekoliko bolj hostilna.

Potencial je, ko se pojavi potreba za to. Se to ohranjanja in nekako vključuje v industrijsko gradnjo, povezava med samograditeljstvom in naravnimi materiali za družbeno spremembo je pa težka, ker nas omejujejo z zakoni. Se pa to znanja ohranja in tudi zaščiti z kulturno dediščino npr. da se to znanje bo uporabilo nekoč, ko bo potreba.