Uvodni del je bil posvečen predstavitvi Mreže za pravičen prehod in osrednjih zahtev, ki so jih pripravili na različnih področjih, kateri so pomembni za napredek pri okoljevarstvu v Sloveniji.

Kaj pomeni pravičen prehod?
Gre za temeljno socialno-ekološko preobrazbo v smeri bolj demokratične, solidarne in okoljsko vzdržne družbe. Nadalje se s tem označuje množičen družbeni projekt, ki temelji na skupnem odločanju in delovanju “od spodaj navzgor” in je usmerjen v resnične potrebe ljudi in okolja.

V nadaljevanju so bile predstavljene zahteve na petih področjih oziroma v petih sklopih, in sicer: 1.) krepitev in širitev vsem dostopnih javnih storitev, 2.) energetska preobrazba stran od fosilnih virov, 3.) delo in gospodarstvo, 4.) davki na najpremožnejše in luksuz, ki onesnažuje okolje, 5.) mednarodna solidarnost

Temu je sledila predstavitev Angusa O’Briena, nacionalnega koordinatorja Koalicije za podnebno pravičnost v Veliki Britaniji, ki je v zadnjem desetletju organiziral in vodil družbena gibanja osredotočena na neenakosti in podnebno krizo, pri čemer je še posebej deloval na gradnji zavezništev okoli novih oblik kolektivnega delovanja. Podobno kot novonastala Mreža v Sloveniji, je tudi okoljska koalicija v VB sestavljena iz raznolikih skupin in posameznikov, ki se združujejo z namenom gradnje solidarnosti in moči za okoljsko pravičnost v VB in širše na globalni ravni.

Prvi del je zaokrožila Agnes Gagyi, sociologinja in soustanoviteljica Centra za solidarnostno ekonomijo, ki deluje na Madžarskem. Na podlagi lastnih izkušenj je pripravila krajšo predstavitev kako se solidarnostna ekonomija vpisuje v organiziranje za pravičen prehod. Ob izpostavitvi obsega okoljske krize, je hkrati podala prepričljivo kritiko zelenega prehoda od zgoraj kot si ga predstavljajo politiki / odločevalci na nacionalni in EU ravni. Ob nujnosti in stalnosti kriz v kapitalizmu, se sooča z izzivi kako preseči potencialno omejitev solidarnostne ekonomije kot korektiva v obdobju krize, ki ne uspe prerasti tega okvira. Skozi povezovanje različnih tokov, ki prioritizirajo (skupnostno) reprodukcijo naših življenj, ne ena kooperativa, ampak mnogo njih, ki so med seboj povezane in se dopolnjujejo. Pri tem je poudarila pomen učinkovitosti (ne v smislu kot se jo razume znotraj kapitalističnega produkcijskega sistema), infrastrukture in logistike. Za konec je predstavila tri področja, na katerih so preizkusili in razvijali model solidarnostne ekonomije: prehranska veriga, bivanjska problematika ter energetske skupnosti.

Drugi del dogodka je bil namenjen predstavitvi in povezovanje tam prisotnih kolektivov in posameznikov ter trem vsebinskim delavnicam:
povezovanje okoljskega in migrantskega boja
pobuda za izboljšanje javnega potniškega prometa
agroekološka delavnica

Odločili smo se za sodelovanje na agroekološki delavnici, za katero smo pripravili tudi nekaj vsebinskih izhodišč, ki jih bomo predstavili v naslednjem prispevku.