Izvedli smo tri izobraževalne dogodke o različnih družbeno-kritičnih tematikah.
Na prvem dogodku sta zgodovinar Darjan Lorenčič in lokalni aktivist Tomaž Rous orisala zgodovino Prekmurja kot poseben prostor menjave različnih vladarjev v prejšnjem stoletju ter kritično presodila različne politično-ekonomske sisteme. Skupaj z mladimi smo razmišljali kateri so glavni problemi za mlade v Prekmurju danes in kakšni so možni načini družbene aktivacije.
Za vse, ki ste zamudili dogodek, v branje priporočamo izjemno poljudnoznanstveno monografijo Darjana Lorenčiča 1919: Rdeče Prekmurje in intervju s Tomažem Rousom: “Kako lahko skupnost spremeni prihodnost Pomurja,” ki ga najdete na tej povezavi.
Na drugi delavnici so članice študentskega društva Iskra in Delovnega odbora za feminizem znotraj društva pripravile uvodno predavanje o feminizmu. Predstavile so teorijo in prakse, ki ponujajo orodje za razumevanje in odpravo podrejenosti žensk v družbi in orodja za boj proti nadvladi kapitalističnega patriarhata. Predstavile so osnove socialističnega feminizma, izvor patriarhata in družine, gospodinjsko delo, reproduktivne pravice, razvile kritiko liberalnega feminizma in njegove omejitve ter predstavile prakse socialističnega feminizma.
Lokalna pomurska predstavnica feministične pobude, vodja feminističnega bralnega krožka Sofia, je predstavila položaj žensk v Prekmurju in možnosti za razvoj feminističnega gibanja v Prekmurju.
Več o Iskri in socialističnemu feminizmu najdete na tej povezavi.
Tretja delavnica je bila namenjena okoljski krizi – Ajda Cafun iz okoljske organizacije Umanotera je pripravila predavanje z naslovom Zakaj planet gori in kako ga pogasiti. Na delavnici smo odkrivali, kako je okoljska kriza povezana z vse intenzivnejšim izkoriščanjem naravnih virov, zakaj zeleni prehod ‘od zgoraj’ ne deluje in možne alternative tovrstnim pristopom za uspešen in socialno pravičen družbeni odziv na krizo. Predstavila je prakse, ki se razvijajo v okviru Mreže za pravičen prehod, kot so skupno organiziranje na področjih agroekologije, javnega potniškega prometa, sindikalizma in delovnih brigad za soočenje s podnebno krizo. Skupaj z udeleženci smo razmišljali o vplivu podnebnih in drugih sprememb na njihova življenja, kaj je za njih zeleno delovno mesto in kako bi za njih izgledala zelena delovna mesta za mlade v Pomurju. Poskusili smo si zamisliti vizijo pravičnega prehoda za Pomurje – kako razviti odporne skupnosti za soočenje s podnebno krizo. Na koncu smo si (v sicer ekstremni vročini) ogledali primer dobre prakse – Zavod za razvoj alternativnih praks Beltinci (Zrirap so. p.) – njihovih prostorov in skupnostnega vrta.
Po izobraževalnih dogodkih je bil čas za načrtovanje akcij v lokalnem okolju in za druženje. Mladi so se zbrali pri nas, na posestvu Makrobios Panonija v Lucovi, kjer so skozi debato oblikovali potencialne akcije v lokalnem okolju in pomagali zastaviti delovne naloge ter cilje posameznih delovnih akcij.
Izvedene so bile tri aktivnosti v lokalnem okolju, in sicer so mladi sodelovali v raznolikih delovnih akcijah na lokacijah/posestvih (Zrirap Beltinci, zeliščno posestvo Korina Dolnji Slaveči in posestvo Makrobios Panonija). Mentorji so udeležencem približali različne prakse, s katerimi se ukvarjajo in temeljijo na dobrobiti ljudi, živali in okolja, tj. praksah, ki prispevajo k družbeni in okoljski pravičnosti.
Projekt je financiran s strani Ministrstva za zunanje in evropske zadeve RS v okviru strateškega partnerstva na področju globalnega učenja, ki se izvaja v sodelovanju z Društvom Humanitas, in je del projekta »Z globalnim učenjem do pozitivnih sprememb«. Vsebina projekta izraža mnenje avtorja(ev) in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije, MZEZ RS ter Društva Humanitas.
#SlovenianAid
