Izrazom cvjetni travnjaci označavamo prvenstveno (polu) suha ekstenzivna travnjačka staništa, koja su po svojoj raznolikosti vrsta jedna od najvrjednijih, ali ujedno i najugroženijih ekosustava u Europi. Ona su bila predmet trogodišnjeg projekta Uključivanje ekosustavnih usluga u održivu poljoprivredu na primjeru osiguravanja raznolikosti vrsta cvjetnih travnjaka, koji smo ga vodili Makrobios Panonija so.p.
Projekt se odnosio na očuvanje ekstenzivnih travnjaka, povećanje raznolikosti vrsta unosom karakterističnih autohtonih vrsta, koje su zbog prošle uporabe počele nestajati, te promociju različitih ekosustavnih usluga tih travnjaka, koje prelaze njihovu uporabu za ispašu ili hranu domaćim životinjama (estetska, turistička, rekreacijska vrijednost, uporabljivost divljih biljaka u prehrani, liječništvu itd.). U projektu smo obradili problematiku neodržive uporabe cvjetnih travnjaka. U vrijeme posljedica klimatskih te naglih promjena u poljoprivrednom krajoliku i u načinu poljoprivrede (nestajanje gospodarstava i zarašćivanje poljoprivrednih zemljišta na jednoj strani te intenzifikacija poljoprivredne uporabe na drugoj strani) cvjetni travnjaci izgubljaju svoj tradicionalni značaj u poljoprivredi, kao što je osiguravanje hrane na ekstenzivnim gospodarstvima. Mnogo današnjih travnjaka ima zbog intenzivnije uporabe i nisku raznolikost vrsta, što između ostalog znači nizak izbor ekosustavnih usluga, koje ti travnjaci nude. Raznolikost vrsta travnjaka je moguće povećati odnosno vratiti natrag s ponovnim unosom karakterističnih vrsta biljaka, koje su nestale iz travne ruše, s uklanjanjem netipičnih vrsta (invazivne biljne vrste, drvne vrste, ..) te primjerenim upravljanjem. Pri tome je važno, da ustrezno prilagodimo gospodarenje na travnjacima tako, da će u ovisnosti od prostora odnosno područja osiguravali raznolikost struktura, funkcija, procesa i usluga. Zbog gubitka tradicionalnog značaja cvjetnih travnjaka u poljoprivredi smo u projektu dali poseban naglasak na vrednovanje ekosustavnih usluga travnjaka, kao što su osiguravanje hrane za ljude, ljekovitog bilja, estetska uloga, obrazovna uloga itd.
U skladu s navedenim smo slijedili i postigli sljedeće ciljeve:
v izvedba ukrepov za ponovno vzpostavitev cvetočih travnikov na zemljiščih, kjer sestava zaradi pretekle rabe ni več optimalna ter
v testiranje različnih načinov ponovnega vnosa manjkajočih vrst rastlin, tako na ravni nabiranja semen, kot na ravni same setve,
v razvoj okvirnih smernic za ponovno vzpostavitev in kasnejše upravljanje za nekaj glavnih tipov ekstenzivnih cvetočih travnikov v Sloveniji,
v ozaveščanje o dodani vrednosti cvetočih travnikov (ekosistemske storitve) za kmetije, ki presegajo pridelovanje krme (turizem, prehrana, čebelarstvo, zdravilne rastline, kozmetika, …).
PRAKTIČNI PREIZKUS PROJEKTA
U praktični dio projekta bilo je uključeno pet poljoprivrednih gospodarstava (KG) iz različitih krajeva Slovenije, iz različitih statističkih regija, koje djeluju u okruženjima s različitim danostima: Kmetija Zaplana 1890 (Vrhnika, osrednjeslovenska regija) Makrobios Panonija so.p. (Petrovci, pomurska regija), TK Pri Andrejevih (Narin, primorsko-notranjska regija), TK Široko (Tolminski Lom, goriška regija), Kmetija Žagar (Jugorje pri Metliki, jugovzhodna regija).
Na izbranih KG smo najprej izvedli raziskovalno analitično fazo, kjer smo na lokacijah KG preučili konkretne situacije in stanja travniških površin. Na osnovi terenskega dela, komunikacije s kmetijami ter pregleda literature in baz podatkov smo pridobili informacije o abiotskih (klima, tla ipd.), biotskih (fitocenološki popisi ipd.) ter antropogenih (raba ipd.) dejavnikih na lokacijah. Na podlagi te faze smo razvili modele vzpostavljanja, ohranjanja in vzdrževanja cvetočih travnikov z naslednjimi koraki:
Za pojedino gospodarstvo smo izradili detaljne upute (Smernice za kmetije), u kojima je svaki korak bio definiran te detaljnije opisan s uključenim vremenskim vidikom izvedbe. U okviru praktičnog preizkusa smo nato na izbranih tarčnih površinah testirali različne metode ponovnega vnosa manjkajočih vrst rastlin: nanos senenega drobirja, ročno nabranih zrelih semen, komercialne semenske mešanice ter nanos sveže biomase z izbranih donorskih vrstno pestrih površin v okolici projektnih ploskev. Na dveh kmetijah je bila tarčna površina v začetku preizkusa gola in jo je bilo potrebno predhodno zatraviti. Izvedljivost metod smo preizkušali v zelo različnih klimatskih in talnih razmerah, kar povečuje širšo uporabnost zaključkov. Na kmetiji Zaplana 1890 smo vzpostavili tudi t.i. in situ semensko banko – zavarovano vrstno pestro travniško površino, ki bo lahko služila tako za izobraževalne namene, kot tudi vir materiala za renaturacijo travnikov v regiji. Na vsaki kmetiji smo izvedli vsaj enega izmed predlaganih ukrepov, v večini primerov pa smo uspeli izvesti vsaj dva različna. Določene ukrepe smo ponovili tudi večkrat. Motiviranost kmetov za izvajanje predlaganih ukrepov je bila ključna, zato smo veliko ozaveščali o uporabni vrednosti (kulinarika, izobraževanje, estetika, čebelarstvo, zdravilne rastline, …) rastlinskih vrst vrstno pestrih travišč. V ta namen smo na nekaterih KG zasadili tudi izbrane trajnice z uporabno vrednostjo.
UGOTOVITVE
Na samu izvedbo ukrepov so v največji meri vplivale vremenske razmere in posledično zmožnost kmetijskih gospodarstev za izvajanje. Dostopnost semenskega materiala se je razlikovala med posameznimi KG. Za najbolj izvedljivo (tudi iz vidika motiviranosti kmeta za izvedbo) se je v našem primeru izkazal prenos semenskega materiala v obliki zelenega odkosa iz izbrane donorske površine na tarčno površino. Za uspešno izvedbo preizkusa je bilo ključnega pomena sodelovanje kmetov in strokovnjakov. Ukrepe smo za posamezno kmetijo tarčno zasnovali, pri tem pa so sodelovale partnerske kmetije. Zaradi slednjega so se kmetje navodil več ali manj lahko dosledno držali, razen v primeru neugodnih vremenskih razmer. Kmetije so tako dobile konkretne in strokovne usmeritve za izvedbo, kar so povrnile z motivacijo za sodelovanje, samoiniciativo ter kvalitetno opravljenim delom. Izvedljivost prenosa predlaganih rešitev je bila močno odvisna od ustreznosti izbranih tarčnih površin, saj bi slabo izbrane (preveč zapleveljene, intenzivirane) onemogočale kakovostno izvedbo. Pri tem so bila ključna tako ekološko-biološka kot tudi agronomska znanja. V relativno kratkem času izvajanja projekta je bilo težko preveriti kvaliteto izbranega semenskega materiala (npr. kalivost semen), zato smo izvedli večkratni vnos večjih količin sveže biomase oz. drobirja preverjenega izvora z izbranih ustreznih pestrih travišč v okolici, tam kjer je bilo to možno. Pri ročnem nabiranju semen vnaprej določenih tarčnih vrst (kot tudi pri ostalih metodah) predstavlja izziv različna fenologija (različen letni razvojni cikel) rastlinskih vrst, saj imajo različne vrste zrela semena ob različnih obdobjih. Metoda ročnega nabiranja semen je tudi najbolj časovno zamudna, vendar je kvaliteta in količina materiala lahko bolje regulirana. Z vnosom komercialnih mešanic ali mešanic neznanega porekla pa kljub morebitni lažji dostopnosti, obstaja še vedno prevelika možnost vnosa neželenih vrst, zato slednji ukrep odsvetujemo. Za čim boljši učinek je potrebna kombinacija metod oz. več vnosov semenskega materiala preverjenega porekla, pridobljenega ob različnih obdobjih, kar smo zasledovali tudi v našem projektu. Za namen zagotavljanja trajnosti rezultatov našega projekta smo v Smernice za kmetije vključili tudi ukrepe za vzdrževanje izbranih travniških površin kot so: redka in pozna košnja, brez paše (oz. kvečjemu ekstenzivne) ter gnojenja, ograditev površine (po potrebi), zagotavljanje primerne vlažnosti v primeru suše (predvsem pri golih površinah), ročno odstranjevanje neželenih rastlin.
POMEN REZULTATOV PROJEKTA ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, ZA ZMANJŠANJE NEGATIVNIH VPLIVOV KMETIJSTVA NA OKOLJE, ZA VARSTVO BIOTSKE RAZNOVRSNOSTI TER ZA PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE V KMETIJSTVU
v Vzpostavitev travnikov na degradiranih zemljiščih ali na krčitvah pomeni dodatna kmetijska zemljišča in pridelek mrve na kmetijskih gospodarstvih.
v Obogatitev vrstne sestave travnikov pomeni večjo sposobnost travne ruše na prilagajanje ekstremnim dogodkom (npr. suša, močne padavine) in ohranitev pridelka tudi ob neugodnih razmerah, kot tudi ostale regulacijske storitve: opraševanje, razširjanje semen, biološka kontrola škodljivcev.
v Metode za ekstenzivno gospodarjenje vključujejo tudi preprečevanje razširjanja invazivnih vrst rastlin oz. njihovo odstranjevanje ter posledično ohranjanje avtohtonih vrst in genetske raznovrstnosti.
v Vzpostavitev vrstno bogatih, tudi Natura 2000 kvalifikacijskih tipov travnikov je pomemben korak k ohranjanju (celotne, ne le rastlinske) biodiverzitete agroekosistemov in ohranjanju kmetijske krajine.
v Z ozelenjevanjem/zatravljanjem odprtih površin preprečimo oz. upočasnimo erozijo tal, ohranja se rodovitnost in struktura tal.
v S spodbujanjem ekstenzivnega gospodarjenja na travnikih se poveča sposobnost tal za zadrževanje vode, izboljšuje se pronicanje vode v tla zaradi manj intenzivnega teptanja z mehanizacijo ter zmanjša se onesnaževanje podtalnice zaradi manjšega vnosa gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
v Ekstenzivna raba travnikov povečuje vezavo ogljika v talno organsko snov in pomeni manj emisij zaradi manjše uporabe kmetijske mehanizacije, gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev.
v Pester travnik na kmetiji (posebej turističnih) pomeni izobraževalni poligon in višjo estetsko vrednost za obiskovalce, pa tudi vir zdravilnih, aromatičnih, kulinarično pomembnih in medonosnih rastlin, kar lahko prispeva k izboljšanju ekonomskega stanja in s tem ohranjanja kmetovanja.
v V prihodnosti glede na oblikovanje novih politik na nivoju Evropske unije in tudi nacionalnih politik lahko pričakujemo tudi tržno vrednost samega semenskega materiala, ki ga vrstno bogata travišča nudijo za potencialne potrebe renaturacije travnikov v slabem stanju z vidika biodiverzitete.
v Ustrezne prakse renaturacije travišč, ki smo jih proučevali v tem projektu, bodo ključne v okviru ukrepov Evropske unije pri obnovi narave oz. naravnih ekosistemov, pri čemer so prav ekstenzivna travišča in njihove karakteristične rastlinske ali živalske vrste med najbolj kritičnimi
PARTNERSTVO PROJEKTA
Projekt smo uspješno izveli Darja Korelc s obitelji (Makrobios Panonija so.p., vodeći partner) zajedno u bliskoj suradnji s dr. Filipom Küzmičem (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU), dr. Klemnom Elerjem, dr. Heleno Šircelj, Marušom Skubic, dr. Borisom Turkom i Davidom Lenarčičem ( Biotehniška fakulteta UL, oddelek za agronomijo), Evom Kobe, Matevžem Podjedom i Majom Košuta ( Notranjski regijski park), Juretom Štanto (Vrtnarstvo Jure Štanta s.p.), Ožbetom Šteblajem ( Inkluzivni park 1890 so.p.) Sašem Saksido i Sabinom Povhe (Replika Invest d.o.o.) te ostalim poljoprivrednim gospodarstvima: dr. Benjaminom Leskovcem (Kmetija Zaplana 1890), Janijem Frankom s obitelji ( Turistična kmetija Pri Andrejevih), Aljažem Bevkom s obitelji (Turistična kmetija Široko), Slavkom Žagarjem ( Kmetija Slavka Žagarja), in Tanjom Cerar s obitelji (Kmetija Pr’Matet). U prvoj polovici projekta je aktivno prispeval še Vrtnar Jan, Jan Bizjak s.p. Pri razširjanju rezultatov je prostovoljno sodelovalo tudi Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, so.p., ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Lastno finančno udeležbo partnerja ZRC SAZU je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (program P1-0236).
Iskreno se zahvaljujemo svima za njihov doprinos i kvalitetno obavljen posao.
Projekt se izvodi u razdoblju 29. 6. 2021 – 29. 6. 2024, u okviru mjere M16 Suradnja Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, u sklopu 4. JR podmjere 16.5 Podrška za zajedničko djelovanje za ublažavanje klimatskih promjena ili prilagođavanje njima te za zajedničke pristupe okolišnim projektima i stalnim okolišnim praksama na području šumarstva i sufinanciran je od strane Republike Slovenije i Europske unije iz poljoprivrednog fonda za ruralni razvoj.
