Cvetoči travniki za trajnostno kmetovanje in ohranjanje raznovrstnosti

Objavljeno: 26. 06. 2024
Še nekaj več o projektu Cvetoči travniki, ki ga zaključujemo junija 2024 in se je nanašal na ohranjanje ekstenzivnih travnikov in na povečevanje vrstne pestrosti z vnosom karakterističnih avtohtonih vrst. Več o projektu pa spodaj.

Z izrazom cvetoči travniki označujemo predvsem (pol) suha ekstenzivna travišča, ki so po svoji vrstni pestrosti ena izmed najvrednejših, a hkrati najbolj ogroženih ekosistemov v Evropi. Ta so bila predmet triletnega projekta Vključevanje ekosistemskih storitev v trajnostno kmetijstvo na primeru zagotavljanja vrstne pestrosti cvetočih travnikov, ki smo ga vodili Makrobios Panonija so.p.

Projekt se je nanašal na ohranjanje ekstenzivnih travnikov, povečevanje vrstne pestrosti z vnosom karakterističnih avtohtonih vrst, ki so zaradi pretekle rabe začele izginjati, ter promocijo različnih ekosistemskih storitev teh travnikov, ki presegajo njihovo uporabo za pašo ali krmo domačim živalim (estetska, turistična, rekreacijska vrednost, uporabnost divjih rastlin v prehrani, zdravilstvu itd..). V projektu smo obravnavali problematiko netrajnostne rabe cvetočih travnikov. V času posledic podnebnih ter naglih sprememb v kmetijski krajini in v načinu kmetovanja (izginjanje kmetij in zaraščanje kmetijskih zemljišč na eni strani ter intenzifikacija kmetijske rabe na drugi strani) cvetoči travniki izgubljajo svoj tradicionalni pomen v kmetijstvu, kot je zagotavljanje krme na ekstenzivnih kmetijah. Veliko današnjih travnikov ima zaradi intenzivnejše rabe tudi nizko vrstno pestrost, kar med drugim pomeni nizek nabor ekosistemskih storitev, ki jih ti travniki ponujajo. Vrstno pestrost travnikov je možno povečati oz. povrniti nazaj z vnovičnim vnosom karakterističnih vrst rastlin, ki so izginile iz travne ruše, z odstranjevanjem netipičnih vrst (invazivne rastlinske vrste, lesne vrste, ..) ter primernim upravljanjem. Pri tem je pomembno, da ustrezno prilagodimo gospodarjenje na travnikih tako, da bodo v odvisnosti od prostora oz. območja zagotavljali raznolikost struktur, funkcij, procesov in storitev. Zaradi izgube tradicionalnega pomena cvetočih travnikov v kmetijstvu smo v projektu dali poseben poudarek na ovrednotenje ekosistemskih storitev travnikov, kot so zagotavljanje hrane za ljudi, zdravilnih zelišč, estetska vloga, izobraževalna vloga ipd. 

Določevanje donorskih površin za pridobitev semenskega materiala v okolici partnerske KG TK Pri Andrejevih (foto: dr. Helena Šircelj
Določevanje donorskih površin za pridobitev semenskega materiala v okolici partnerske KG TK Pri Andrejevih (foto: dr. Helena Šircelj)

V skladu s slednjim smo zasledovali in dosegli naslednje cilje:

v  izvedba ukrepov za ponovno vzpostavitev cvetočih travnikov na zemljiščih, kjer sestava zaradi pretekle rabe ni več optimalna ter

v  testiranje različnih načinov ponovnega vnosa manjkajočih vrst rastlin, tako na ravni nabiranja semen, kot na ravni same setve,

v  razvoj okvirnih smernic za ponovno vzpostavitev in kasnejše upravljanje za nekaj glavnih tipov ekstenzivnih cvetočih travnikov v Sloveniji,

 

v  ozaveščanje o dodani vrednosti cvetočih travnikov (ekosistemske storitve) za kmetije, ki presegajo pridelovanje krme (turizem, prehrana, čebelarstvo, zdravilne rastline, kozmetika, …).

PRAKTIČNI PREIZKUS PROJEKTA

V praktični del projekta je bilo vključenih pet kmetijskih gospodarstev (KG) iz različnih koncev Slovenije, iz različnih statističnih regij, ki delujejo v okoljih z različnimi danostmi: Kmetija Zaplana 1890 (Vrhnika, osrednjeslovenska regija) Makrobios Panonija so.p. (Petrovci, pomurska regija), TK Pri Andrejevih (Narin, primorsko-notranjska regija), TK Široko (Tolminski Lom, goriška regija), Kmetija Žagar (Jugorje pri Metliki, jugovzhodna regija).

 

Na izbranih KG smo najprej izvedli raziskovalno analitično fazo, kjer smo na lokacijah KG preučili konkretne situacije in stanja travniških površin. Na osnovi terenskega dela, komunikacije s kmetijami ter pregleda literature in baz podatkov smo pridobili informacije o abiotskih (klima, tla ipd.), biotskih (fitocenološki popisi ipd.) ter antropogenih (raba ipd.) dejavnikih na lokacijah. Na podlagi te faze smo razvili modele vzpostavljanja, ohranjanja in vzdrževanja cvetočih travnikov z naslednjimi koraki:

Koraki izvedbe projekta

Za posamezno kmetijo smo izdelali podrobna navodila (Smernice za kmetije), v katerih je bil vsak korak definiran ter podrobneje opisan z vključenim časovnim vidikom izvedbe. V okviru praktičnega preizkusa smo nato na izbranih tarčnih površinah testirali različne metode ponovnega vnosa manjkajočih vrst rastlin: nanos senenega drobirja, ročno nabranih zrelih semen, komercialne semenske mešanice ter nanos sveže biomase z izbranih donorskih vrstno pestrih površin v okolici projektnih ploskev. Na dveh kmetijah je bila tarčna površina v začetku preizkusa gola in jo je bilo potrebno predhodno zatraviti. Izvedljivost metod smo preizkušali v zelo različnih klimatskih in talnih razmerah, kar povečuje širšo uporabnost zaključkov. Na kmetiji Zaplana 1890 smo vzpostavili tudi t.i. in situ semensko banko – zavarovano vrstno pestro travniško površino, ki bo lahko služila tako za izobraževalne namene, kot tudi vir materiala za renaturacijo travnikov v regiji. Na vsaki kmetiji smo izvedli vsaj enega izmed predlaganih ukrepov, v večini primerov pa smo uspeli izvesti vsaj dva različna. Določene ukrepe smo ponovili tudi večkrat. Motiviranost kmetov za izvajanje predlaganih ukrepov je bila ključna, zato smo veliko ozaveščali o uporabni vrednosti (kulinarika, izobraževanje, estetika, čebelarstvo, zdravilne rastline, …) rastlinskih vrst vrstno pestrih travišč. V ta namen smo na nekaterih KG zasadili tudi izbrane trajnice z uporabno vrednostjo.

Zasnova tarčnih ukrepov in projektnih površin skupaj s partnerskimi kmetijami (na sliki Slavko Žagar, foto: dr. Helena Šircelj)
Zasnova tarčnih ukrepov in projektnih površin skupaj s partnerskimi kmetijami (na sliki Slavko Žagar, foto: dr. Helena Šircelj)
Nanos zelenega odkosa iz izbranih donorskih površin iz okolice kmetije Zaplana 1890, ki smo ga ponovili večkrat tekom projekta (foto: arhiv projekta).
Nanos zelenega odkosa iz izbranih donorskih površin iz okolice kmetije Zaplana 1890, ki smo ga ponovili večkrat tekom projekta (foto: arhiv projekta).
»In situ semenska banka« od blizu na kmetiji Zaplana 1890 – zavarovana vrstno pestra površina s kukavičevkami (na sliki navadna kukavica Orchis morio), ki bo v prihodnje lahko služila kot donorska površina za renaturacijo travnikov v regiji (foto: Sabina Povhe).
»In situ semenska banka« od blizu na kmetiji Zaplana 1890 – zavarovana vrstno pestra površina s kukavičevkami (na sliki navadna kukavica Orchis morio), ki bo v prihodnje lahko služila kot donorska površina za renaturacijo travnikov v regiji (foto: Sabina Povhe).
Nanos sveže biomase iz izbranih donorskih površin se je izkazal za najbolj izvedljiv ukrep nanosa semenskega materiala v našem projektu (na sliki TK Široko, foto: Aljaž Bevk)
Nanos sveže biomase iz izbranih donorskih površin se je izkazal za najbolj izvedljiv ukrep nanosa semenskega materiala v našem projektu (na sliki TK Široko, foto: Aljaž Bevk)
Ročno nabiranje semen izbranih vrst v okolici KG Makrobios Panonija so.p. – časovno sicer zamudna metoda, vendar je kvaliteta in količina semenskega materiala lahko bolje regulirana (foto: dr. Filip Küzmič)
Ročno nabiranje semen izbranih vrst v okolici KG Makrobios Panonija so.p. – časovno sicer zamudna metoda, vendar je kvaliteta in količina semenskega materiala lahko bolje regulirana (foto: dr. Filip Küzmič)

UGOTOVITVE

Na samo izvedbo ukrepov so v največji meri vplivale vremenske razmere in posledično zmožnost kmetijskih gospodarstev za izvajanje. Dostopnost semenskega materiala se je razlikovala med posameznimi KG. Za najbolj izvedljivo (tudi iz vidika motiviranosti kmeta za izvedbo) se je v našem primeru izkazal prenos semenskega materiala v obliki zelenega odkosa iz izbrane donorske površine na tarčno površino. Za uspešno izvedbo preizkusa je bilo ključnega pomena sodelovanje kmetov in strokovnjakov. Ukrepe smo za posamezno kmetijo tarčno zasnovali, pri tem pa so sodelovale partnerske kmetije. Zaradi slednjega so se kmetje navodil več ali manj lahko dosledno držali, razen v primeru neugodnih vremenskih razmer. Kmetije so tako dobile konkretne in strokovne usmeritve za izvedbo, kar so povrnile z motivacijo za sodelovanje, samoiniciativo ter kvalitetno opravljenim delom. Izvedljivost prenosa predlaganih rešitev je bila močno odvisna od ustreznosti izbranih tarčnih površin, saj bi slabo izbrane (preveč zapleveljene, intenzivirane) onemogočale kakovostno izvedbo. Pri tem so bila ključna tako ekološko-biološka kot tudi agronomska znanja. V relativno kratkem času izvajanja projekta je bilo težko preveriti kvaliteto izbranega semenskega materiala (npr. kalivost semen), zato smo izvedli večkratni vnos večjih količin sveže biomase oz. drobirja preverjenega izvora z izbranih ustreznih pestrih travišč v okolici, tam kjer je bilo to možno. Pri ročnem nabiranju semen vnaprej določenih tarčnih vrst (kot tudi pri ostalih metodah) predstavlja izziv različna fenologija (različen letni  razvojni cikel) rastlinskih vrst, saj imajo različne vrste zrela semena ob različnih obdobjih. Metoda ročnega nabiranja semen je tudi najbolj časovno zamudna, vendar je kvaliteta in količina materiala lahko bolje regulirana. Z vnosom komercialnih mešanic ali mešanic neznanega porekla pa kljub morebitni lažji dostopnosti, obstaja še vedno prevelika možnost vnosa neželenih vrst, zato slednji ukrep odsvetujemo. Za čim boljši učinek je potrebna kombinacija metod oz. več vnosov semenskega materiala preverjenega porekla, pridobljenega ob različnih obdobjih, kar smo zasledovali tudi v našem projektu. Za namen zagotavljanja trajnosti rezultatov našega projekta smo v Smernice za kmetije vključili tudi ukrepe za vzdrževanje izbranih travniških površin kot so: redka in pozna košnja, brez paše (oz. kvečjemu ekstenzivne) ter gnojenja, ograditev površine (po potrebi), zagotavljanje primerne vlažnosti v primeru suše (predvsem pri golih površinah), ročno odstranjevanje neželenih rastlin.

Vzpostavljanje primerne rastlinske združbe je večleten proces. V projektu smo postavili pomembne temelje, na katerih bodo lahko partnerske kmetije gradile naprej in predstavljale primere dobre prakse trajnostnega upravljanja s travniki v svojih regijah.
Vzpostavljanje primerne rastlinske združbe je večleten proces. V projektu smo postavili pomembne temelje, na katerih bodo lahko partnerske kmetije gradile naprej in predstavljale primere dobre prakse trajnostnega upravljanja s travniki v svojih regijah.

POMEN REZULTATOV PROJEKTA ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, ZA ZMANJŠANJE NEGATIVNIH VPLIVOV KMETIJSTVA NA OKOLJE, ZA VARSTVO BIOTSKE RAZNOVRSNOSTI TER ZA PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE V KMETIJSTVU

v  Vzpostavitev travnikov na degradiranih zemljiščih ali na krčitvah pomeni dodatna kmetijska zemljišča in pridelek mrve na kmetijskih gospodarstvih.

v  Obogatitev vrstne sestave travnikov pomeni večjo sposobnost travne ruše na prilagajanje ekstremnim dogodkom (npr. suša, močne padavine) in ohranitev pridelka tudi ob neugodnih razmerah, kot tudi ostale regulacijske storitve: opraševanje, razširjanje semen, biološka kontrola škodljivcev.

v  Metode za ekstenzivno gospodarjenje vključujejo tudi preprečevanje razširjanja invazivnih vrst rastlin oz. njihovo odstranjevanje ter posledično ohranjanje avtohtonih vrst in genetske raznovrstnosti.

v  Vzpostavitev vrstno bogatih, tudi Natura 2000 kvalifikacijskih tipov travnikov je pomemben korak k ohranjanju (celotne, ne le rastlinske) biodiverzitete agroekosistemov in ohranjanju kmetijske krajine.

v  Z ozelenjevanjem/zatravljanjem odprtih površin preprečimo oz. upočasnimo erozijo tal, ohranja se rodovitnost in struktura tal.

v  S spodbujanjem ekstenzivnega gospodarjenja na travnikih se poveča sposobnost tal za zadrževanje vode, izboljšuje se pronicanje vode v tla zaradi manj intenzivnega teptanja z mehanizacijo ter zmanjša se onesnaževanje podtalnice zaradi manjšega vnosa gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.

v  Ekstenzivna raba travnikov povečuje vezavo ogljika v talno organsko snov in pomeni manj emisij zaradi manjše uporabe kmetijske mehanizacije, gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev.

v  Pester travnik na kmetiji (posebej turističnih) pomeni izobraževalni poligon in višjo estetsko vrednost za obiskovalce, pa tudi vir zdravilnih, aromatičnih, kulinarično pomembnih in medonosnih rastlin, kar lahko prispeva k izboljšanju ekonomskega stanja in s tem ohranjanja kmetovanja.

v  V prihodnosti glede na oblikovanje novih politik na nivoju Evropske unije in tudi nacionalnih politik lahko pričakujemo tudi tržno vrednost samega semenskega materiala, ki ga vrstno bogata travišča nudijo za potencialne potrebe renaturacije travnikov v slabem stanju z vidika biodiverzitete.

 

v  Ustrezne prakse renaturacije travišč, ki smo jih proučevali v tem projektu, bodo ključne v okviru ukrepov Evropske unije pri obnovi narave oz. naravnih ekosistemov, pri čemer so prav ekstenzivna travišča in njihove karakteristične rastlinske ali živalske vrste med najbolj kritičnimi

PARTNERSTVO PROJEKTA

Projekt smo uspešno izpeljali Darja Korelc z družino (Makrobios Panonija so.p., vodilni partner) skupaj v tesnem sodelovanju z dr. Filipom Küzmičem (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU), dr. Klemnom Elerjem, dr. Heleno Šircelj, Marušo Skubic, dr. Borisom Turkom in Davidom Lenarčičem (Biotehniška fakulteta UL, oddelek za agronomijo), Evo Kobe, Matevžem Podjedom in Majo Košuta (Notranjski regijski park), Juretom Štanto (Vrtnarstvo Jure Štanta s.p.), Ožbetom Šteblajem  (Inkluzivni park 1890 so.p.) Sašem Saksido in Sabino Povhe (Replika Invest d.o.o.) ter preostalimi kmetijskimi gospodarstvi: dr. Benjaminom Leskovcem (Kmetija Zaplana 1890), Janijem Frankom z družino (Turistična kmetija Pri Andrejevih), Aljažem Bevkom z družino (Turistična kmetija Široko), Slavkom Žagarjem (Kmetija Slavka Žagarja), in Tanjo Cerar z družino (Kmetija Pr’Matet). V prvi polovici projekta je aktivno prispeval še Vrtnar Jan, Jan Bizjak s.p. Pri razširjanju rezultatov je prostovoljno sodelovalo tudi Društvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, so.p., ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva in razvoja podeželja. Lastno finančno udeležbo partnerja ZRC SAZU je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (program P1-0236).

 

Iskreno se zahvaljujemo vsem za njihov prispevek in kakovostno opravljeno delo.

Partnerji projekta Cvetoči travniki.

Projekt se izvaja v obdobju 29. 6. 2021 – 29. 6. 2024, v okviru ukrepa M16 Sodelovanje Programa razvoja podeželja RS 2014-2020, v sklopu 4. JR podukrepa 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam na področju gozdarstva in je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja.