Mejice

Objavljeno: 30. 11. 2022
Sodelujemo pri EIP projektu Mejice, ki so pomembne tako za kulturno krajino kot za zagotavljanje visoke ravni biotske raznovrstnosti. V sklopu projekta smo obnovili zapuščeno mejico na posestvu tako, da smo jo sčistili in vanjo zasadili grmičevje, trte in drevesa.

Projekt Mejice, oziroma s celim imenom »Mejice kot podpora biotski raznolikosti, ohranjanju tradicionalnega in izginjajočega kulturnega vzorca slovenskega podeželja ter zagotavljanju ekosistemskih storitev« je projekt EIP, ki si nadeja ozavestiti in usposobiti deležnike o znanjih in veščinah vzpostavljanja in ohranjanja mejic.

Mejice predstavljajo enega izmed najvrednejših elementov kulturne krajine in stalnico kmetijskega prostora. Vzpostavitev novih in obnova obstoječih mejic prispeva k zagotavljanju visoke ravni biotske raznovrstnosti kmetijskih gospodarstev in boljšo izrabo ekosistemskih storitev, ki jih mejice nudijo.

Cilji in pričakovani rezultati projekta:

Cilji projekta so razvoj novih in sodobnih rešitev na področju vzpostavljanja in vzdrževanja mejic, ki bodo bistveno prispevale k večanju vrstne pestrosti na kmetijskih gospodarstvih ter zmanjšanju in blaženju vpliva podnebnih sprememb na širše okolje. Izboljševati trenutno stanje mejic in dolgoročno povečevati dobrobit za njihove lastnike skozi aktivnosti ozaveščanja, rednega usposabljanja deležnikov ter z oblikovanjem sodobnega in večnamenskega modela upravljanja mejic.

Mejice na posestvu Makrobios Panonija pred ureditvijo.

 

Mejica na posestvu Makrobios Panonija pred ureditvijo.

Ključna vodila pri vzpostavljanju mejic:
– zadostna najmanjša vrstna pestrost mejic,
– preprečevanje razširjanja ali zmanjševanje številčnosti invazivnih tujerodnih vrst,
– spodbujanje in zagotavljanje uravnalnih, ohranjevalnih in proizvodnih funkcij mejic.

Z ustrezno vzpostavljenimi mejicami se bo zagotavljalo:
– proizvodnjo pestrega nabora dobrin (medonosnost, sadje/plodovi, gobe),
– druge funkcije, kot so ohranjanje vrstne pestrosti, opraševanje, razširjanje semen, biološka
kontrola škodljivcev in ohranjanje genske raznovrstnosti,
– zadrževanje površinskega odtoka vode in onesnažil ter zadrževanje vode v tleh,
– zmanjšanje erozije,
– vezava ogljika v tla,
– ohranjanje rodovitnosti in strukture tal.

 

Doseženi rezultati projekta EIP 16.5 Mejice

Triletni projekt EIP 16.5 Mejice, zaključen maja 2024, je prinesel pomembne rezultate pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, tradicionalnih kulturnih vzorcev slovenskega podeželja in izboljšanju ekosistemskih storitev. Na šestih lokacijah smo zasadili ali obnovili mejice z več kot 720 rastlinami različnih vrst, pri čemer je mikorizacija sadik z avtohtono vrsto gomoljike izboljšala dolgoročni ekološki in ekonomski potencial mejic. Mejice so povečale biodiverziteto, zaščito tal in voda ter nudile zavetje in hrano za divje živali. Inovativni pristopi so omogočili večjo pridelavo medu in plodov ter boljšo zaščito pred vetrom.

Razvili in preizkusili smo uspešen model za prepoznavanje in povečanje vrednosti mejic na šestih kmetijskih gospodarstvih. Izvedli smo usposabljanja, delavnice in javne predstavitve, ki so povečale zavedanje in znanje o vzpostavljanju in ohranjanju mejic. Mejice so povečale možnosti za turistične, športne in rekreativne dejavnosti ter prispevale k ohranjanju avtohtonih rastlinskih vrst. Na začetku projekta smo ocenjevali začetno stanje kmetijskih gospodarstev in popisali rastlinske vrste, kar je služilo kot osnova za nadaljnje načrtovanje in ukrepe.

Projekt je dokazal, da mejice niso le elementi biodiverzitete, temveč tudi pomemben ekonomski vir, ki spodbuja trajnostni razvoj slovenskega podeželja.

 

Vodilni partner:                   Gozdarski inštitut Slovenije

Vodja projekta:                    dr. Tine Grebenc

Partnerji projekta: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna; Notranjski regijski park; Vrtnarstvo Jure Štanta s. p.; Zavod Jabolko; Replika d. o. o.

Kmetije iz različnih slovenskih regij:

Kmetija Andrejevi; Kmetija Široko; Kmetija Vertovšek; Kmetija Grčman; Čebelarstvo Udovč; Makrobios Panonija so. p. 

 

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska Unija iz kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru 4. JR za podukrep 16.5. Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam.

Vrednost sofinanciranja znaša 248.605,02 €. 

Več informacij: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Program razvoja podeželja RS.