{"id":10483,"date":"2024-05-23T16:53:23","date_gmt":"2024-05-23T14:53:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.makrobios.si\/biodiverzitetne-mede-kao-osnova-odrzivog-krajolika\/"},"modified":"2025-10-31T14:08:42","modified_gmt":"2025-10-31T13:08:42","slug":"biodiverzitetne-mede-kao-osnova-odrzivog-krajolika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/biodiverzitetne-mede-kao-osnova-odrzivog-krajolika\/","title":{"rendered":"Biodiverzitetne me\u0111e kao osnova odr\u017eivog krajolika"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Gozdarski in\u0161titut Slovenije, kao vode\u0107i partner, uspje\u0161no zavr\u0161ava trogodi\u0161nji projekt EIP “Me\u0111e kao podr\u0161ka biotskoj raznolikosti, o\u010duvanju tradicionalnog i izumiru\u0107eg kulturnog obrasca slovenskog sela te osiguravanju ekosistemskih usluga”, koji se provodi od svibnja 2021. do svibnja 2024. Cilj projekta “Me\u0111e” bio je prvenstveno osvje\u0161\u0107ivanje i obrazovanje uklju\u010denih poljoprivrednih gospodarstava, stru\u010dnjaka i \u0161ire javnosti o va\u017enosti me\u0111a u krajoliku te razvijanje metoda njihovog odr\u017eavanja i obnove.
Me\u0111e, definirane kao pojasevi razli\u010ditih biljaka koji razdvajaju razli\u010dite namjene zemlji\u0161ta ili svojstva, igraju klju\u010dnu ulogu u pobolj\u0161anju biotske raznolikosti, za\u0161titi tla i voda te osiguravanju zaklona i hrane za divlje \u017eivotinje. Kori\u0161tenjem inovativnog pristupa, koji uklju\u010duje kombinaciju autohtonih drvnih i grmovnih vrsta, ponekad oboga\u0107enih simbioznim gomoljikama ili tartufima, projekt ne samo da pridonosi o\u010duvanju i pobolj\u0161anju ekosistemskih funkcija me\u0111a, ve\u0107 i pove\u0107ava ekonomski potencijal tih podru\u010dja.
Projekt “Me\u0111e” je va\u017ean korak k ponovnom otkrivanju i cijenjenju me\u0111a kao klju\u010dnih elemenata slovenskog poljoprivrednog i kulturnog krajolika. Na\u0161im aktivnostima smo dokazali da me\u0111e mogu ponovno pridobiti svoje mjesto u krajoliku ne samo kao ekolo\u0161ki koridori ili biotski filtri, ve\u0107 kao va\u017ean ekonomski izvor za poljoprivrednike i kao prostor za obrazovanje i suradnju me\u0111u razli\u010ditim dionicima. <\/p>

<\/p>

IZVEDBA PRAKTI\u010cNOG ISPITIVANJA PROJEKTA, REZULTATI I UTVR\u0110IVANJA<\/b><\/p>

Prakti\u010dno ispitivanje projekta “Me\u0111e” odvijalo se kroz vi\u0161e faza, koje su uklju\u010divale terenska istra\u017eivanja, izbor i sadnju biljaka, uspostavu i ocjenu ekosistemskih usluga te dugoro\u010dno pra\u0107enje utjecaja provedenih mjera na lokalnu biotsku raznolikost i krajobraznu strukturu. Sve aktivnosti su bile planirane i izvedene s namjerom pobolj\u0161anja funkcionalnosti me\u0111a kao ekosistemskih koridora, pobolj\u0161anja stani\u0161nih uvjeta i pove\u0107anja biodiverziteta.
Prakti\u010dno ispitivanje smo zapo\u010deli s istra\u017eiva\u010dko-analiti\u010dkom fazom, koja je uklju\u010divala terenske preglede po\u010detnog stanja, detaljniji monitoring biodiverziteta te evaluaciju raznolikosti vrsta na svih \u0161est partnerskih poljoprivrednih gospodarstava. Na temelju prikupljenih ulaznih podataka te faze, smo kona\u010dno oblikovali popis vrsta, primjerenih za sadnju. Pri oblikovanju modela uspostave me\u0111a te njihove umje\u0161tanja u prostor je a\u017eurno tekla komunikacija sa svim uklju\u010denim poljoprivrednicima, jer je bila njihova uloga pri izvedbi prakti\u010dnog ispitivanja klju\u010dna. Va\u017eno je bilo, da smo pri zasnovi sadnje uzeli u obzir i specifi\u010dnosti podru\u010dja te razvojne potrebe pojedinog poljoprivrednog gospodarstva. Uspje\u0161no smo osigurali sav potreban sadni materijal (trasirni kol\u010di\u0107i, kolci, za\u0161titne mre\u017ee, gnoj, za\u0161titna sredstva, \u2026), sadnice pa se je financiralo iz lastnih sredstev partnerjev projekta. Prije sadnje je bilo potrebno na odre\u0111enim poljoprivrednim gospodarstvima pripremiti teren te izvesti sanacijska i zemaljska dela. Ukupno se je na svih \u0161est poljoprivrednih gospodarstvih zasadilo vi\u0161e od 700 sadnica drvnih i grmovnih vrsta kao \u0161to su bazga, brekinja, breza, tre\u0161nja, crni ribiz, drijen, glog, jabuka, jarebika, kesten, lijeska, kupina, skor\u0161a, \u0161ljiva, \u0161ipak i suncokreti. Svim sadnicama lijeski te breza se je dodalo jo\u0161 trose tartufa. Na odre\u0111enim dijelovima se je u me\u0111ama sprva zasijalo suncokrete s namjerom pobolj\u0161anja kvalitete tla i biodiverziteta i za\u0161tita golih tla te kao poku\u0161aj ograni\u010denja rasti invazivnih vrsta. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Sadnja me\u0111a je izvedena na unaprijed pripremljenim podru\u010djima u optimalno vrijeme. Zbog raznolikosti geografskih polo\u017eaja i posebnosti pojedinih poljoprivrednih gospodarstava su bili ukrepi prilago\u0111eni specifi\u010dnim potrebama. S pa\u017eljivim uklanjanjem tujerodnih i invazivnih vrsta drve\u0107a i bilja smo postigli \u017eeljeni prirodni sastav me\u0111a, \u0161to je pridonijelo pobolj\u0161anju biodiverziteta i drugih funkcija krajolika, uklju\u010duju\u0107i estetske, socijalne i ekolo\u0161ke funkcije. Ljeti, kada su uvjeti posebno su\u0161ni, je bila skrb za sadnice klju\u010dna, jer bi ih mogle vremenske prilike brzo o\u0161tetiti, prije nego bi se uspjele dobro ukorijeniti. Tako\u0111er je bilo va\u017eno varovanje pred divlja\u010di, koja na me\u0111ama na\u0111e bogat izvor hranjivih tvari. Varstveno-gojitvena dela su uklju\u010divala temeljitu i na\u010drtovano oskrbu sadnica, uklju\u010duju\u0107i redovito obrezivanje, zalijevanje i za\u0161titu pred isu\u0161ivanjem i objedanjem. Sva obavljanja su bila skrbno na\u010drtovana, \u0161to se odra\u017eava u visokoj uspje\u0161nosti sadnje, jer se je vi\u0161e od 90 % sadnica uspje\u0161no primilo, manje \u0161tevilo posu\u0161enih ili propalih rastlin pa smo odmah nadomjestili z novim sadnjama. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Rad na terenu \u2013 kol\u010denje i sadnja me\u0111a s kori\u0161tenjem mikoriziranih i ciljno izabranih drvnih i grmovnih vrsta i sorti, kao nosivih elemenata me\u0111a s mnogobrojnim ekosistemskim uslugama (KG Zaplana lijevo i KG Andrejevi desno).<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

S radom na me\u0111ama \u017eelimo pridobiti uzorne trajne plohe, koje bi slu\u017eile kao primjeri dobrih praksi. Zato je va\u017eno, da sadnicama i po zavr\u0161etku projekta jo\u0161 uvijek posve\u0107ujemo pozornost i izvodimo razli\u010dite potrebne ukrepe njege (prije svega \u010di\u0161\u0107enje). <\/p>

Podru\u010dje, na kojem su bila izvedena dela u okviru prakti\u010dnog ispitivanja projekta “Me\u0111e”, je po\u010delo pridobivati zna\u010dajnu sliku slovenskog krajolika. S uklju\u010divanjem autohtonih plodonosnih i medonosnih vrsta smo pove\u0107ali biotsku raznovrsnost me\u0111a. U budu\u0107im razvojnim fazama o\u010dekujemo pove\u0107anje
raspolo\u017eivosti hrane u me\u0111ama i pobolj\u0161anje njihove estetske vrijednosti. Obra\u0111ene povr\u0161ine me\u0111a slu\u017ee kao eksperimentalna podru\u010dja, gdje pridobivamo dragocjena znanja o ukrepima u me\u0111ama, raznolikosti vrsta \u017eivotinjskog i rastlinskog svijeta u me\u0111ama, odnosu \u010dovjeka do me\u0111a i uspostavi smjernica za njihovo upravljanje.
Predlo\u017eene rje\u0161enja, koja uklju\u010duju iskori\u0161tavanje prirodnih danosti rasti\u0161ta i prirodne rastlinske sastave, zajedno s na\u0161im prilago\u0111enim ukrepima, potvr\u0111uju, da smo projekt “Me\u0111e” dobro na\u010drtovali i uspje\u0161no prenijeli u praksu. Znanje i iskustva smo kroz projekt dijelili na razli\u010dite na\u010dine, pri \u010demu je va\u017enu ulogu odigrao program osposobljavanja za poljoprivredna gospodarstva i prijenos znanja u praksu. Sodelovanje izme\u0111u savjetodavnih i istra\u017eiva\u010dkih institucija te poljoprivrednih gospodarstava se je izkazalo za izredno uspje\u0161no, jer su poljoprivrednici primili konkretne i stru\u010dne usmeritve, koje su ih spodbudile k ve\u0107oj motivaciji za sodelovanje, samoiniciativi i kakovostno opravljenemu delu. Pri\u010dakovane ekonomske koristi uklju\u010duje izbolj\u0161an estetski izgled krajolika, ohranjanje ekosistema, izbolj\u0161anje kmetijske krajine (predvsem zmanj\u0161anje vpliva tujerodnih in invazivnih vrst), pove\u010danje biodiverzitete i \u0161ir\u0161o ponudbo produktov, kot so plodovi mejic, med in izdelki iz teh plodov. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Utjecaji unesenih vrsta u projektu “Me\u0111e” trenutno jo\u0161 nisu obse\u017eni, a izvedeni prakti\u010dni preizkusi postavljaju temelje za budu\u0107i razvoj. Opazne su promjene u povrnitvi naravne rastlinske zdru\u017ebe, ki so posledica odstranjevanja invazivnih in tujerodnih vrst, ki so pogosto tudi alergene. Pri\u010dakujemo, da se bodo dolgoro\u010dni u\u010dinki pokazali v obogateni biodiverziteti, izbolj\u0161ani estetski funkciji mejic in bolj\u0161ih habitatih za ptice, \u017eu\u017eelke in divjad. Mejice bodo slu\u017eile tudi kot vir \u010debelje pa\u0161e in hrane za divje opra\u0161evalce. Smiselno je v mejice vna\u0161ati pti\u010dje valilnice in ohranjati habitatna drevesa, kar dodatno prispeva k varovanju naravnih virov. Ta projekt tako prispeva k izbolj\u0161anju habitatnih tipov v skladu s Programom upravljanja obmo\u010dij Natura 2000 za obdobje 2015-2020. Partnerska kmetija, vklju\u010dena v projekt, se nahaja na obmo\u010dju Nature 2000, kar poudarja njeno klju\u010dno vlogo pri ohranjanju biotske raznolikosti in naravnih habitatov.
Projekt “Mejice” ima tudi pomemben vpliv na izbolj\u0161anje kakovosti vodnih virov in zmanj\u0161anje erozije tal. Z ve\u010danjem biodiverzitete bomo zmanj\u0161ali vetrno erozijo in pove\u010dali stabilnost tal. Prav tako so mejice, ki mejijo na vodotoke pomembna prepreka pri izpiranju hranil in kmetijskih gnojil v vodotok, poleg tega pa so mejice pomemben element zadr\u017eevanja vi\u0161ka padavin. Raz\u0161iritev rastlinskega pokrova tako horizontalno kot vertikalno izbolj\u0161a sposobnost filtriranja padavinske vode in \u0161\u010diti tla ter podtalnico. Dobro ukoreninjene rastline \u0161\u010ditijo tla pred erozijo in prepre\u010dujejo, da bi se delci tal izpirali v vodne tokove, s \u010dimer prispevajo k utrjevanju zemlje in stabilnosti vodotokov. Prav tako pa predstavljajo vir sence in ohladitve v vro\u010dih poletnih dneh tako ljudem kot \u017eivalim. <\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

VA\u017dNOST IZVEDENOG PRAKTI\u010cNOG ISPITIVANJA PROJEKTA U SVRHU UBLA\u017dAVANJA KLIMATSKIH PROMJENA<\/b><\/p>\n

Izvedeni prakti\u010dni preizkus projekta “Mejice” ima vlogo pri bla\u017eenju posljedica podnebnih promjena i prilago\u0111avanju na njih. U okviru projekta smo se osredoto\u010dili na vzpostavitev in obnovo mejic, ki igrajo pomembno vlogo pri izbolj\u0161anju mikroklimatskih razmer, prepre\u010devanju nastajanja \u010distih in enodobnih sestojev, kar pripomore k ve\u010dji biotski pestrosti in genetski variabilnosti.
Mejice, obogatene z avtohtonimi in plodonosnimi vrstami, pove\u010dujejo lesno zalogo in s tem koli\u010dino mrtve biomase, ki lahko u\u010dinkovito ve\u017ee atmosferski ogljikov dioksid, s \u010dimer prispevajo k zmanj\u0161anju toplogrednih plinov v atmosferi. Dodatno, raznolikost rastlin v mejicah zagotavlja mo\u010dnej\u0161i in bolj razvejan koreninski sistem, ki pomaga stabilizirati tla in prepre\u010duje erozijo, kar je \u0161e posebej pomembno v obdobjih mo\u010dnih padavin in su\u0161.
Vzpostavitev in ohranjanje trajnostnih mejic ne samo da izbolj\u0161uje lokalne ekosistemske pogoje, temve\u010d tudi slu\u017ei kot primer dobre prakse za upravljanje zemlji\u0161\u010d na na\u010din, ki je v so\u017eitju s klimatskimi cilji Evropske unije in mednarodnimi okoljevarstvenimi standardi. Z rednim monitoringom in evalvacijo rezultatov projekta “Mejice” na izbranih kmetijskih gospodarstvih smo dokazali, da je mogo\u010de tradicionalne kmetijske prakse prilagoditi na na\u010din, ki podpira boj proti klimatskim spremembam in hkrati izbolj\u0161uje socioekonomske pogoje za kmete.
V lu\u010di projekta “Mejice” izvedbeni model predstavlja, kako lahko integrirane okoljske prakse prispevajo k ve\u010dji odpornosti ekosistemov in kmetijskih praks na spremembe podnebja, ter tako ponuja vzor\u010dni primer za nadaljnje ukrepe v okviru politik prilagajanja na podnebne spremembe in trajnostnega razvoja pode\u017eelja. <\/p>\n

<\/p>\n

PARTNERSTVO PROJEKTA<\/b><\/p>\n

Projekt EIP 16.5 “Mejice kao podr\u0161ka biotski raznolikosti, o\u010duvanju tradicionalnog i izumiru\u0107eg kulturnog obrasca slovenskog sela te osiguravanju ekosistemskih usluga” smo uspje\u0161no izveli s jakim suradnjom izme\u0111u brojnih partnera: dr. Tine Grebenc (voditelj projekta, Gozdarski in\u0161titut Slovenije), Aj\u0161a Alagi\u0107 (Gozdarski in\u0161titut Slovenije), Polona Vukovi\u010d (Gozdarski in\u0161titut Slovenije), prof. Cvetka Kernel (Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena \u0161ola Postojna), prof. Tamara Urban\u010di\u010d (Srednja gozdarska lesarska in zdravstvena \u0161ola Postojna), Janez Ga\u010dnik (Zavod Jabolko), Eva Kobe (Notranjski regijski park), Matev\u017e Podjed (Notranjski regijski park), Maja Ko\u0161uta (Notranjski regijski park), dr. Benjamin Leskovec (Replika napredne re\u0161itve d.o.o.), Polona Urh (Replika napredne re\u0161itve d.o.o.), Darja Korelc (Makrobios Panonija so.p.), Karol Vetrov\u0161ek (KG Vetrov\u0161ek), Tadej Udov\u010d (KG Udov\u010d), Alja\u017e Bevk (KG \u0160iroko), Jani Frank (KG Andrejevi) i Marjana Gr\u010dman (KG Gr\u010dman). Svim partnerima se iskreno zahvaljujemo za njihov neprocjenjiv doprinos i kvalitetno obavljeno djelo. <\/p>


<\/p>

Projekt se izvaja v okviru ukrepa M16 Sodelovanje Programa razvoja pode\u017eelja Republike Slovenije 2014-2020, v sklopu 4. javnega razpisa za podukrep 16.5 Podpora za skupno ukrepanje za bla\u017eitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam. Projekt je sofinanciran s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz kmetijskega sklada za razvoj pode\u017eelja in se izvaja v obdobju od 25. maja 2021 do 24. maja 2024. <\/h6>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Vi\u0161e informacija: Europski poljoprivredni sklad za razvoj sela<\/a> i Program razvoja pode\u017eelja RS<\/a>.<\/span><\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\n\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ne\u0161to vi\u0161e o projektu EIP Me\u0111e, u kojem smo sudjelovali, i o njihovom zna\u010daju za odr\u017eivi i kulturni krajolik. <\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10493,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"uix_meta_title":"","uix_meta_description":"","uix_canonical_url":"","footnotes":""},"categories":[27],"tags":[52],"class_list":["post-10483","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-vijesti","tag-trenutni"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10483","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10483"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10483\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10505,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10483\/revisions\/10505"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10493"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10483"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10483"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10483"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}