{"id":10136,"date":"2024-06-26T12:15:16","date_gmt":"2024-06-26T10:15:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.makrobios.si\/cvjetni-travnjaci-za-odrzivu-poljoprivredu-i-ocuvanje-raznolikosti\/"},"modified":"2025-10-31T13:56:39","modified_gmt":"2025-10-31T12:56:39","slug":"cvjetni-travnjaci-za-odrzivu-poljoprivredu-i-ocuvanje-raznolikosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/cvjetni-travnjaci-za-odrzivu-poljoprivredu-i-ocuvanje-raznolikosti\/","title":{"rendered":"Cvjetni travnjaci za odr\u017eivu poljoprivredu i o\u010duvanje raznolikosti"},"content":{"rendered":"\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Izrazom cvjetni travnjaci ozna\u010davamo prvenstveno (polu) suha ekstenzivna travnja\u010dka stani\u0161ta, koja su po svojoj raznolikosti vrsta jedna od najvrjednijih, ali ujedno i najugro\u017eenijih ekosustava u Europi. Ona su bila predmet trogodi\u0161njeg projekta Uklju\u010divanje ekosustavnih usluga u odr\u017eivu poljoprivredu na primjeru osiguravanja raznolikosti vrsta cvjetnih travnjaka<\/i>, koji smo ga vodili Makrobios Panonija so.p.<\/b> <\/span><\/p>

Projekt se odnosio na o\u010duvanje ekstenzivnih travnjaka<\/b>, pove\u0107anje raznolikosti vrsta<\/b> unosom karakteristi\u010dnih autohtonih vrsta<\/b>, koje su zbog pro\u0161le uporabe po\u010dele nestajati, te promociju razli\u010ditih ekosustavnih usluga<\/b> tih travnjaka, koje prelaze njihovu uporabu za ispa\u0161u ili hranu<\/b> doma\u0107im \u017eivotinjama (estetska, turisti\u010dka, rekreacijska vrijednost, uporabljivost divljih biljaka u prehrani, lije\u010dni\u0161tvu itd.). U projektu smo obradili problematiku neodr\u017eive uporabe cvjetnih travnjaka. U vrijeme posljedica klimatskih te naglih promjena u poljoprivrednom krajoliku i u na\u010dinu poljoprivrede (nestajanje gospodarstava i zara\u0161\u0107ivanje poljoprivrednih zemlji\u0161ta na jednoj strani te intenzifikacija poljoprivredne uporabe na drugoj strani) cvjetni travnjaci izgubljaju svoj tradicionalni zna\u010daj u poljoprivredi<\/b>, kao \u0161to je osiguravanje hrane na ekstenzivnim gospodarstvima. Mnogo dana\u0161njih travnjaka ima zbog intenzivnije uporabe i nisku raznolikost vrsta, \u0161to izme\u0111u ostalog zna\u010di nizak izbor ekosustavnih usluga, koje ti travnjaci nude. Raznolikost vrsta travnjaka je mogu\u0107e pove\u0107ati odnosno vratiti natrag s ponovnim unosom karakteristi\u010dnih vrsta biljaka, koje su nestale iz travne ru\u0161e, s uklanjanjem netipi\u010dnih vrsta (invazivne biljne vrste, drvne vrste, ..) te primjerenim upravljanjem. Pri tome je va\u017eno, da ustrezno prilagodimo gospodarenje na travnjacima tako, da \u0107e u ovisnosti od prostora odnosno podru\u010dja osiguravali raznolikost struktura, funkcija, procesa i usluga. Zbog gubitka tradicionalnog zna\u010daja cvjetnih travnjaka u poljoprivredi smo u projektu dali poseban naglasak na vrednovanje ekosustavnih usluga<\/b> travnjaka, kao \u0161to su osiguravanje hrane za ljude, ljekovitog bilja, estetska uloga, obrazovna uloga itd.<\/b> <\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Odre\u0111ivanje\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Odre\u0111ivanje donorskih povr\u0161ina za pridobivanje sjemenskog materijala u okolici partnerske KG TK Pri Andrejevih (foto: dr. Helena \u0160ircelj)<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

U skladu s navedenim smo slijedili i postigli sljede\u0107e ciljeve:<\/span><\/p>

v <\/span><\/span>izvedba ukrepov za ponovno vzpostavitev cveto\u010dih travnikov<\/span><\/b> na zemlji\u0161\u010dih, kjer sestava zaradi pretekle rabe ni ve\u010d optimalna ter<\/span><\/p>

v <\/span><\/span>testiranje razli\u010dnih na\u010dinov ponovnega vnosa manjkajo\u010dih vrst rastlin<\/span><\/b>, tako na ravni nabiranja semen, kot na ravni same setve,<\/span><\/p>

v <\/span><\/span>razvoj okvirnih smernic<\/span><\/b> za ponovno vzpostavitev in kasnej\u0161e upravljanje za nekaj glavnih tipov ekstenzivnih cveto\u010dih travnikov v Sloveniji,<\/span><\/p>

<\/p>

v <\/span><\/span>ozave\u0161\u010danje o dodani vrednosti cveto\u010dih travnikov (ekosistemske storitve) za kmetije<\/span><\/b>, ki presegajo pridelovanje krme (turizem, prehrana, \u010debelarstvo, zdravilne rastline, kozmetika, …).<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

PRAKTI\u010cNI PREIZKUS PROJEKTA<\/b><\/span><\/p>

U prakti\u010dni dio projekta bilo je uklju\u010deno pet poljoprivrednih gospodarstava (KG) iz razli\u010ditih krajeva Slovenije<\/b>, iz razli\u010ditih statisti\u010dkih regija, koje djeluju u okru\u017eenjima s razli\u010ditim danostima: Kmetija Zaplana 1890<\/span><\/a><\/b> (Vrhnika, osrednjeslovenska regija) Makrobios Panonija so.p.<\/b> (Petrovci, pomurska regija), TK Pri Andrejevih<\/b> (Narin, primorsko-notranjska regija), TK \u0160iroko<\/b> (Tolminski Lom, gori\u0161ka regija), Kmetija \u017dagar<\/b> (Jugorje pri Metliki, jugovzhodna regija).<\/span> <\/span><\/p>

<\/p>

Na izbranih KG smo najprej izvedli raziskovalno analiti\u010dno fazo, <\/b>kjer smo <\/b>na lokacijah KG preu\u010dili konkretne situacije in stanja travni\u0161kih povr\u0161in. Na osnovi terenskega dela<\/span>, <\/span>komunikacije s kmetijami t<\/span>er pregleda literature in baz podatkov smo pridobili informacije o abiotskih (klima, tla ipd.), biotskih (fitocenolo\u0161ki popisi ipd.) ter antropogenih (raba ipd.) dejavnikih na lokacijah. Na podlagi te faze smo razvili modele vzpostavljanja, ohranjanja in vzdr\u017eevanja cveto\u010dih travnikov<\/b> z naslednjimi koraki:<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Koraci izvedbe projekta<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Za pojedino gospodarstvo smo izradili detaljne upute (Smernice za kmetije<\/i>), u kojima je svaki korak bio definiran te detaljnije opisan s uklju\u010denim vremenskim vidikom izvedbe. U okviru prakti\u010dnog preizkusa smo nato na izbranih tar\u010dnih povr\u0161inah testirali razli\u010dne metode ponovnega vnosa manjkajo\u010dih vrst rastlin: nanos senenega drobirja, ro\u010dno nabranih zrelih semen, komercialne semenske me\u0161anice ter nanos sve\u017ee biomase z izbranih donorskih vrstno pestrih povr\u0161in v okolici projektnih ploskev<\/b>. Na dveh kmetijah je bila tar\u010dna povr\u0161ina v za\u010detku preizkusa gola in jo je bilo potrebno predhodno zatraviti. Izvedljivost metod smo preizku\u0161ali v zelo razli\u010dnih klimatskih in talnih razmerah<\/b>, kar pove\u010duje \u0161ir\u0161o uporabnost zaklju\u010dkov. Na kmetiji Zaplana 1890 smo vzpostavili tudi t.i. in situ<\/i> semensko banko<\/b> \u2013 zavarovano vrstno pestro travni\u0161ko povr\u0161ino, ki bo lahko slu\u017eila tako za izobra\u017eevalne namene, kot tudi vir materiala za renaturacijo travnikov v regiji. Na vsaki kmetiji smo izvedli vsaj enega izmed predlaganih ukrepov, v ve\u010dini primerov pa smo uspeli izvesti vsaj dva razli\u010dna. Dolo\u010dene ukrepe smo ponovili tudi ve\u010dkrat. Motiviranost kmetov za izvajanje predlaganih ukrepov je bila klju\u010dna, zato smo veliko ozave\u0161\u010dali o uporabni vrednosti (kulinarika, izobra\u017eevanje, estetika, \u010debelarstvo, zdravilne rastline, …)<\/b> rastlinskih vrst vrstno pestrih travi\u0161\u010d<\/b>. V ta namen smo na nekaterih KG zasadili tudi izbrane trajnice z uporabno vrednostjo. <\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Dizajn\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Dizajn ciljanih mjera i projektnih povr\u0161ina zajedno s partnerskim farmama (na slici Slavko \u017dagar, foto: dr. Helena \u0160ircelj)<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nano\u0161enje\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Nano\u0161enje zelenog otkosa s odabranih donorskih povr\u0161ina iz okolice farme Zaplana 1890, \u0161to smo ponovili nekoliko puta tijekom projekta (foto: arhiva projekta).<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u00bbIn\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\u00bbIn situ banka sjemena\u00ab izbliza na farmi Zaplana 1890 \u2013 za\u0161ti\u0107ena vrsta raznolike povr\u0161ine s orhidejama (na slici obi\u010dna kukavica Orchis morio), koja \u0107e u budu\u0107nosti mo\u0107i slu\u017eiti kao donorska povr\u0161ina za renaturaciju travnjaka u regiji (foto: Sabina Povhe).<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Nano\u0161enje\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Nano\u0161enje svje\u017ee biomase s odabranih donorskih povr\u0161ina pokazalo se kao najizvedivija mjera nano\u0161enja sjemenskog materijala u na\u0161em projektu (na slici TK \u0160iroko, foto: Alja\u017e Bevk)<\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ru\u010dno\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Ru\u010dno prikupljanje sjemena odabranih vrsta u okolici KG Makrobios Panonija so.p. \u2013 vremenski zahtjevna metoda, ali kvaliteta i koli\u010dina sjemenskog materijala mogu se bolje regulirati (foto: dr. Filip K\u00fczmi\u010d) <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

UGOTOVITVE<\/b><\/span><\/p>

Na samu izvedbo ukrepov so v najve\u010dji meri vplivale vremenske razmere in posledi\u010dno zmo\u017enost kmetijskih gospodarstev za izvajanje. Dostopnost semenskega materiala se je razlikovala med posameznimi KG. Za najbolj izvedljivo (tudi iz vidika motiviranosti kmeta za izvedbo) se je v na\u0161em primeru izkazal prenos semenskega materiala v obliki zelenega odkosa iz izbrane donorske povr\u0161ine na tar\u010dno povr\u0161ino. Za uspe\u0161no izvedbo preizkusa je bilo klju\u010dnega pomena <\/span>sodelovanje kmetov in strokovnjakov<\/b>. Ukrepe smo za posamezno kmetijo tar\u010dno zasnovali, pri tem pa so <\/span> sodelovale partnerske kmetije.<\/b> Zaradi slednjega so se kmetje navodil ve\u010d ali manj lahko dosledno dr\u017eali, razen v primeru neugodnih vremenskih razmer. Kmetije so tako dobile konkretne in strokovne usmeritve za izvedbo, kar so povrnile z motivacijo za sodelovanje, samoiniciativo ter kvalitetno opravljenim delom. Izvedljivost prenosa predlaganih re\u0161itev je bila mo\u010dno odvisna <\/span> od ustreznosti izbranih tar\u010dnih povr\u0161in<\/b>, saj bi slabo izbrane (preve\u010d zapleveljene, intenzivirane) onemogo\u010dale kakovostno izvedbo. Pri tem so bila klju\u010dna tako ekolo\u0161ko-biolo\u0161ka kot tudi agronomska znanja. V relativno kratkem \u010dasu izvajanja projekta je bilo te\u017eko preveriti kvaliteto izbranega semenskega materiala (npr. kalivost semen), zato smo izvedli <\/span> ve\u010dkratni vnos ve\u010djih koli\u010din sve\u017ee biomase oz. drobirja preverjenega izvora <\/b> z izbranih ustreznih pestrih travi\u0161\u010d v okolici, tam kjer je bilo to mo\u017eno. Pri ro\u010dnem nabiranju semen vnaprej dolo\u010denih tar\u010dnih vrst (kot tudi pri ostalih metodah) predstavlja izziv razli\u010dna fenologija (razli\u010den letni <\/span> <\/span>razvojni cikel) rastlinskih vrst, saj imajo razli\u010dne vrste zrela semena ob razli\u010dnih obdobjih. Metoda ro\u010dnega nabiranja semen je tudi najbolj \u010dasovno zamudna<\/span>, vendar je kvaliteta in koli\u010dina materiala lahko bolje regulirana. <\/b>Z vnosom komercialnih me\u0161anic ali me\u0161anic neznanega porekla pa kljub morebitni la\u017eji dostopnosti, obstaja \u0161e vedno prevelika mo\u017enost vnosa ne\u017eelenih vrst, zato slednji ukrep odsvetujemo. Za \u010dim bolj\u0161i u\u010dinek je potrebna kombinacija metod oz. ve\u010d vnosov semenskega materiala preverjenega porekla, pridobljenega ob razli\u010dnih obdobjih, kar smo zasledovali tudi v na\u0161em projektu. Za namen <\/span>zagotavljanja trajnosti rezultatov<\/b> na\u0161ega projekta smo v Smernice za kmetije vklju\u010dili tudi ukrepe za vzdr\u017eevanje izbranih travni\u0161kih povr\u0161in kot so: <\/span>redka in pozna ko\u0161nja, brez pa\u0161e (oz. kve\u010djemu ekstenzivne) ter gnojenja, ograditev povr\u0161ine (po potrebi), zagotavljanje primerne vla\u017enosti v primeru su\u0161e (predvsem pri golih povr\u0161inah), ro\u010dno odstranjevanje ne\u017eelenih rastlin.<\/b><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Uspostavljanje\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
Uspostavljanje prikladne biljne zajednice je vi\u0161egodi\u0161nji proces. U projektu smo postavili va\u017ene temelje na kojima \u0107e partnerske farme mo\u0107i graditi dalje i predstavljati primjere dobre prakse odr\u017eivog upravljanja travnjacima u svojim regijama. <\/figcaption>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/figure>\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

POMEN REZULTATOV PROJEKTA ZA KMETIJSKA GOSPODARSTVA, ZA ZMANJ\u0160ANJE NEGATIVNIH VPLIVOV KMETIJSTVA NA OKOLJE, ZA VARSTVO BIOTSKE RAZNOVRSNOSTI TER ZA PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE V KMETIJSTVU<\/b><\/span><\/p>

v <\/span><\/span>Vzpostavitev travnikov na degradiranih zemlji\u0161\u010dih ali na kr\u010ditvah pomeni dodatna kmetijska zemlji\u0161\u010da in pridelek mrve na kmetijskih gospodarstvih. <\/span> <\/p>

v <\/span><\/span>Obogatitev vrstne sestave travnikov pomeni ve\u010djo sposobnost travne ru\u0161e na prilagajanje ekstremnim dogodkom (npr. su\u0161a, mo\u010dne padavine) in ohranitev pridelka tudi ob neugodnih razmerah, kot tudi ostale regulacijske storitve: opra\u0161evanje, raz\u0161irjanje semen, biolo\u0161ka kontrola \u0161kodljivcev. <\/span> <\/p>

v <\/span><\/span>Metode za ekstenzivno gospodarjenje vklju\u010dujejo tudi prepre\u010devanje raz\u0161irjanja invazivnih vrst rastlin oz. njihovo odstranjevanje ter posledi\u010dno ohranjanje avtohtonih vrst in genetske raznovrstnosti. <\/span> <\/p>

v <\/span><\/span>Vzpostavitev vrstno bogatih, tudi Natura 2000 kvalifikacijskih tipov travnikov je pomemben korak k ohranjanju (celotne, ne le rastlinske) biodiverzitete agroekosistemov in ohranjanju kmetijske krajine.<\/span><\/p>

v <\/span><\/span>Z ozelenjevanjem\/zatravljanjem odprtih povr\u0161in prepre\u010dimo oz. upo\u010dasnimo erozijo tal, ohranja se rodovitnost in struktura tal. <\/span> <\/p>

v <\/span><\/span>S spodbujanjem ekstenzivnega gospodarjenja na travnikih se pove\u010da sposobnost tal za zadr\u017eevanje vode, izbolj\u0161uje se pronicanje vode v tla zaradi manj intenzivnega teptanja z mehanizacijo ter zmanj\u0161a se onesna\u017eevanje podtalnice zaradi manj\u0161ega vnosa gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.<\/span><\/p>

v <\/span><\/span>Ekstenzivna raba travnikov pove\u010duje vezavo ogljika v talno organsko snov in pomeni manj emisij zaradi manj\u0161e uporabe kmetijske mehanizacije, gnojil ter fitofarmacevtskih sredstev.<\/span><\/p>

v <\/span><\/span>Pester travnik na kmetiji (posebej turisti\u010dnih) pomeni izobra\u017eevalni poligon in vi\u0161jo estetsko vrednost za obiskovalce, pa tudi vir zdravilnih, aromati\u010dnih, kulinari\u010dno pomembnih in medonosnih rastlin, kar lahko prispeva k izbolj\u0161anju ekonomskega stanja in s tem ohranjanja kmetovanja.<\/span><\/p>

v <\/span><\/span>V prihodnosti glede na oblikovanje novih politik na nivoju Evropske unije in tudi nacionalnih politik lahko pri\u010dakujemo tudi tr\u017eno vrednost samega semenskega materiala, ki ga vrstno bogata travi\u0161\u010da nudijo za potencialne potrebe renaturacije travnikov v slabem stanju z vidika biodiverzitete.<\/span><\/p>

<\/p>

v <\/span><\/span>Ustrezne prakse renaturacije travi\u0161\u010d, ki smo jih prou\u010devali v tem projektu, bodo klju\u010dne v okviru ukrepov Evropske unije pri obnovi narave oz. naravnih ekosistemov, pri \u010demer so prav ekstenzivna travi\u0161\u010da in njihove karakteristi\u010dne rastlinske ali \u017eivalske vrste med najbolj kriti\u010dnimi<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

PARTNERSTVO PROJEKTA<\/b><\/span><\/p>

Projekt smo uspje\u0161no izveli Darja Korelc s obitelji (<\/b><\/span>Makrobios Panonija so.p<\/span><\/b><\/a>., vode\u0107i partner)<\/span><\/b> zajedno u bliskoj suradnji s dr. Filipom K\u00fczmi\u010dem (Biolo\u0161ki in\u0161titut Jovana Had\u017eija <\/b><\/span> ZRC SAZU<\/span><\/b><\/a>),<\/span><\/b> dr. Klemnom Elerjem, dr. Heleno \u0160ircelj, Maru\u0161om Skubic, dr. Borisom Turkom i Davidom Lenar\u010di\u010dem (<\/b><\/span> Biotehni\u0161ka fakulteta UL<\/span><\/b><\/a>, oddelek za agronomijo), <\/span><\/b>Evom Kobe, Matev\u017eem Podjedom i Majom Ko\u0161uta (<\/b><\/span> Notranjski regijski park<\/span><\/b><\/a>), <\/span><\/b>Juretom \u0160tanto (<\/b><\/span>Vrtnarstvo Jure \u0160tanta s.p<\/span><\/b><\/a>.), <\/span><\/b>O\u017ebetom \u0160teblajem (<\/b><\/span> Inkluzivni park 1890 so.p.<\/span><\/b><\/a>) <\/span><\/b>Sa\u0161em Saksido i Sabinom Povhe (<\/b><\/span>Replika Invest d.o.o.)<\/span><\/b><\/a> <\/b>te ostalim poljoprivrednim gospodarstvima: dr. Benjaminom Leskovcem (<\/b><\/span>Kmetija Zaplana 1890<\/span><\/b><\/a>), <\/span><\/b>Janijem Frankom s obitelji (<\/b><\/span> Turisti\u010dna kmetija Pri Andrejevih<\/span><\/b><\/a>), <\/span><\/b>Alja\u017eem Bevkom s obitelji (<\/b><\/span>Turisti\u010dna kmetija \u0160iroko<\/span><\/b><\/a>), <\/span><\/b>Slavkom \u017dagarjem (<\/b><\/span> Kmetija Slavka \u017dagarja<\/span><\/b><\/a>), <\/span><\/b>in <\/b>Tanjom Cerar s obitelji (Kmetija Pr’Matet). <\/b>U prvoj polovici projekta je aktivno prispeval \u0161e Vrtnar Jan, Jan Bizjak s.p. Pri raz\u0161irjanju rezultatov je prostovoljno sodelovalo tudi Dru\u0161tvo Ljubljanica, reka sedmerih imen, so.p., ki deluje v javnem interesu na podro\u010dju kmetijstva in razvoja pode\u017eelja. Lastno finan\u010dno udele\u017ebo partnerja ZRC SAZU je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (program P1-0236).<\/span><\/p>

<\/p>

Iskreno se zahvaljujemo svima za njihov doprinos i kvalitetno obavljen posao.<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Partneri\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

Projekt se izvodi u razdoblju 29. 6. 2021 \u2013 29. 6. 2024, u okviru mjere M16<\/b> Suradnja <\/b><\/i>Programa razvoja pode\u017eelja RS 2014-2020,<\/i><\/b> u sklopu 4. JR podmjere 16.5 <\/b>Podr\u0161ka za zajedni\u010dko djelovanje za ubla\u017eavanje klimatskih promjena ili prilago\u0111avanje njima te za zajedni\u010dke pristupe okoli\u0161nim projektima i stalnim okoli\u0161nim praksama na podru\u010dju \u0161umarstva<\/i> i sufinanciran je od strane <\/span>Republike Slovenije<\/span><\/b><\/a> i <\/span><\/b>Europske unije iz poljoprivrednog fonda za ruralni razvoj<\/span><\/b><\/a>.<\/span><\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t

\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ne\u0161to vi\u0161e o projektu Cvjetni travnjaci, koji zavr\u0161avamo u lipnju 2024., a odnosio se na o\u010duvanje ekstenzivnih travnjaka i pove\u0107anje raznolikosti vrsta unosom karakteristi\u010dnih autohtonih vrsta. Vi\u0161e o projektu u nastavku. <\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10138,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"uix_meta_title":"","uix_meta_description":"","uix_canonical_url":"","footnotes":""},"categories":[48],"tags":[],"class_list":["post-10136","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-projekti-hr"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10136","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=10136"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10136\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10148,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/10136\/revisions\/10148"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10138"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=10136"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=10136"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.makrobios.si\/hr\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=10136"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}