Izobraževalni kotiček

ZGODOVINA UPORABE KONOPLJE

Konoplja izvira iz srednje Azije, na severozahodu Himalaje. Najstarejše najdbe konopljinih izdelkov segajo 12 000 let nazaj, na območje sedanje Kitajske. Različne posode so krasili vzorci konopljinih trakov, pridelovali so tkanine, zaščitne oklepe za zaščito vojakov, konopljine tetive in podobno. Uporabljali so jih tudi za utrdbo zemljišča okoli plemiškega gradu. V stari dinastiji Han (220 – 207 pr. n. št.) so odkrili, da lahko iz konoplje naredijo pisalno površino. Prva tiskana knjiga na konopljinem papirju je zbirka molitev Dharani izdana leta 770. Konopljo so uporabljali tudi v Kitajski medicini. Izumili so konopljino vino in vrel konopljin prah, katere dva so uporabljali kot anestetik. Rastlino so uporabljali tudi Indijci za medicinske namene, Afričani so iz konoplje začeli izdelovati vrvi, delce konoplje so odkrili tudi v grobnicah faraonov in med drugimi naj bi jo uporabljali tudi pri gradnji piramid. V Evropi so jo za medicino začeli uporabljati v srednjem veku, v 17. stoletju pa je prišlo do še večjega razcveta uporabe konoplje. Uporabljali so jih za izdelavo jader, vrvi, mrež, uniform, papirja in kart zaradi konopljine trpežnosti in odpornosti na vodo in sol. Začeli so proizvajati tudi olje, vršičke in smolo pa so uporabljali za narkotične učinke.

PROIZVODNJA V JUGOSLAVIJI

Prvi podatki o uporabi konoplje v Sloveniji segajo v leto 1922 do 1932, v času Kraljevine Jugoslavije.

V Jugoslaviji se je konoplja pojavila že v 16. stoletju. Kasneje je Marija Terzija priporočila, da se rastlino uporabi in tke. V tem času so zato v Vojvodini nastale velike plantaže na kateri so gojili visokokakovostno italijansko konopljo. Za tem je prišlo do razcveta le te industrije. Prva proizvodnja konopljinih izdelkov, v večini vrvi, se je izvajala v Stojkovcu blizu Leskovca leta 1884.

Pred 2. svetovno vojno je v Jugoslaviji več kot 200 obratov, kjer se je pridelovala in predelovala konoplja. V obdobju od leta 1931 do 1935 se je delež s konopljo posejanih površin povečal za 60% in s tem je Jugoslavija postala ena najpomembnejših svetovnih pridelovalcev in izvoznikov konoplje. Proizvodnja vlaken se je od leta 1939 do 1962 povečala za 80%, s čimer je nekdanja Jugoslavija predstavljala četrtino evropske konopljine industrije s kar 60 000 hektarji. Do leta 1988 se je pridelava močno zmanjšala in delujočih je bilo le še 5 tovarn: Odžaci, Čelarevo, Ratkovo, Senta in Vranjska Banja. Ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so začeli uporabljati konopljo za izdelavo slovenskih bankovcev. Ob vključitvi v  Evropsko Unijo leta 2004, se je v Sloveniji ponovno začela uveljavljati industrijska konoplja in se danes poskuša ponovno vzpostaviti. Nekoč vodilne proizvajalke so  Gorenjska, Štajerska, Savinjska dolina pa tudi Koroška in Prekmurje, katerim se počasi pridružuje Bela Krajina.

 

UPORABA KONOPLJE

Konoplja, rastlina, ki ji lahko rečemo rastlina za vse. Je material ki je popolnoma ekološki, razgradljiv in seveda naraven. Poznamo Industrijsko in Indijsko konopljo. Industrijsko konopljo so stari Kitajci in Japonci gojili za proizvodnjo vlaken, iz katerih so izdelovali blago. Druga vrsta konoplje pa je Indijska konoplja, ki ima učinek droge. Konoplja vsebuje snov s psihoaktivnim učinkom, ki se imenuje tetrahidrokanabinol (THC), zato za uporabo v tehnične namene gojijo predvsem podvrsto sativa (industrijska konoplja), ki ima majhno vsebnost THC-ja.

 

Ima tri osnovne surovine: stebla, semena, zeleni del rastline – cvetove in liste.

Iz stebel lahko pridobimo najboljšo celulozo. Od 60% do 70% pocentov rastline predstavljajo stebla. Od 10-20% rastline predstavljajo vlakna. Ta vlakna delimo na mehka in groba vlakna. Groba se uporabljajo v gradbene namene, uporabljena so v papirni in vrvarski industriji, mehka pa se uporabljajo kot predivo. Če ne bi bilo konoplje, ne bi bilo Katekizma, saj je natisnjen na njenem papirju, ki je manj kisel in s tem obstojnejši. Če ne veš, kako bi vlakna in drobir-celulozo porabil, jih zbiješ skupaj v opeke. Material je izolativen, trden in primeren za gradnjo. Uporabljamo jo lahko tudi za energetski vir.

Potem so tu konopljini cvetovi, iz katerih delajo kozmetično-zeliščne pripravke. V največjem številu se proizvajajo eterična olja in čaji zaradi svojih lastnosti, katere pozitivno vplivajo na daljše in kronične bolezni. Konopljin hidrolat navlaži in poveča mikrocirkulacijo, CBD olje pomirja in vrača ravnovesje. Eterična olja lahko dvignejo energijo, pomagajo pri oteklinah, blažijo alergijske reakcije, pomagajo pri nespečnosti, olajšajo stres, zmanjšajo nervozo in zaskrbljenost, lajšajo vročinska stanja,  regulirajo ženski hormonski sistem in prinašajo še veliko drugih pozitivnih učinkov.

0-2% rastline predstavljajo semena, katera se uporabljajo za izdelavo kakovostnega jedilnega olja. Semena so primerna celo za biogorivo, a se to ne izplača. Najbolj donosna je prehrana, saj je sestava maščob v semenu ena boljših, kar jih lahko najdemo v naravi. So bogat vir beljakovin, trikrat več kot soja. Vsebuje osem aminokislin, ki so življenjsko pomembne in so idealne za človeško telo in pomagajo s tvorbo protiteles in krepljenjem imunskega sistema. Poleg tega je s svojimi kanabinoidi primerna za naš endokanabionidni sistem. Iz moke izdelujejo kruh in peciva, olje se uporablja za solatne prelive in kuho, kot tudi margerina. Olje zaradi svoje sestave blaži ali celo preprečuje simptome številnih bolezni, kot so rak, shizofrenija, multiplaskleroza, problemi s srcem in ožiljem… Poleg tega učinkuje na delovanje možganov, rast in razvoj človeka, metabolizem, stimulira kožo, pomaga pri rasti las in zdravju kosti.

Od 5-20% rastline je listje. Listje se uporablja za pridelavo zdravilnih olj in čajev, uporabljajo pa se tudi kot nastilje.

Korenina rastline sega do 2 m v globino. Ženska rastlina ima za razliko od moške veliko bolj razvite korenine. Te korenine predstavljajo 8-10% rastline. Suhi del, ki ostane pri tem, je uporaben za peko kruha, kot moka, pa tudi za prehranske dodatke, smutije, za krmljenje živali. Uporablja se tudi kot zdravilo v kozmetični in farmacevtski industriji ter v avtomobilni industriji.

Mlajša vlakna stebel so dobrodošel material za nogavice, starejša in bolj groba pa za vrvi in platna.

TEKSTIL IZ KONOPLJE

PRIDELAVA VLAKEN

Pri rastlini poznamo tri vrste vlaken. Prva so dolga vlakna, ki potekajo čez celo dolžino rastline. So najdragocenejši del stebla in spadajo pod najmočnejša rastlinska vlakna. Ta vlakna so dolga do 2 metra in se uporabljajo za izdelavo oblačil, vrvi in tehničnega tekstila. Z večanjem premera vlaken njihova trdnost pada in posledično pride do večjih napak v tkanini in pletenini, zato so daljša  vlakna bolj primerna za tovrstno izdelavo. Druga vlakna so srednje dolga (od 0,5 cm do 5 cm) in vsebujejo več lignina. So pogostejša in se uporabljajo v papirni industriji in gradbeništvu, za izolacijo, zidake itd. Tretja vlakna pa so celulozni del, ki je v sredini votlo.

Samo vlakno je sestavljeno iz celuloze, hemiceluloze in lignina. Vlakna moških rastlin so mehka in prožna in vsebujejo 18% vlaken za uporabo, pri ženskih rastlinah pa je ta številka 12%, saj so bolj groba, trša in manj prožna.
Vlakna prvo očistimo, nato sledi predenje, za tem pa pride do tkanja ali pletenja v udobne obstojne materiale za tekstilno industrijo.

Kot že omenjeno je konoplja preprosta rastlina za predelavo. Kot naravna tkanina se industrijska konoplja uporablja kot lan in bombaž, vendar so njeni produkti veliko bolj trpežni. Moške rastline naj bi bile za pridelavo vlaken bolj uporabna zaradi finejših in nežnejših vlaken. Če želimo iz rastline pridobiti le vlakna, žanjemo konopljo preden prašniki sprostijo pelod. V drugem primeru pa počakamo do formacije semena. Pri rastlini začnejo z godenjem oziroma razvlaknjevanjem.

Biološko razvlaknjevanje ali godenje je najstarejši in najbolj uporabljen način pridelave. Vlakno se s pomočjo mikroorganizmov, kateri razgradijo pektinske vezi, loči od olesenelega dela stebla. En način godenja je rosenje, kateri je cenejši in hkrati tudi enostavnejši. Proces traja od treh tednov do enega meseca in je odvisen od vremena. Drug način godenja pa je namakanje v tekoči ali stoječi vodi. Močenje lahko traja od enega do tri tedne, kar je odvisno od temperature vode. Sodobnejši načini namakanja danes poteka tudi v bazenih. V teh bazenih je položeno nekaj ton stebel, kateri se namakajo v vodi segreti na 30 do 40°C. Ta način pridelave traja nekaj dni in pri tem oddaja močen vonj. Procesa namakanja in bazenov ni ravno dobrodošel, saj povzroča biološko onesnaževanje vode, kar lahko posledično povzroči veliko število poginulih rib.  Zaradi tega je boljša metoda godenje z rosenjem in cepljenjem na osnovi gliv in bakterij. S tem pride do rezultata vlaken dobre kvalitete za katere ni potrebna poraba energije in ni mukotrpno. Načini godenja in vrste kulturne rastline vplivajo na barvo vlaken, katere segajo od temno sive do zelene, zlato rumene in rdečkaste. En način pridelave vlaken je tudi godenje na mrazu in snegu, katere rezultat so vlakna svetlejše barve. V laboratorijih uporabljajo kemični način s pomočjo baz, kar uporabljajo tudi ko kvaliteta vlakna ni pomembna. Mehanični načini se uporabljajo za ločevanje rastlin nižje kvalitete, ki so na primer poškodovane zaradi toče. Pri mehanskem načinu uporabijo kladivar ali sklop valjev, čez katera potujejo vlakna. Vlakna so za tem očiščena in narezana na željene dolžine katere so združene v velike bale.

Za godenjem sledi ločitev vlakna od celuloze, kar naredijo z nekakšnimi kladivci, ki trejo celulozni del rastline. Potem vlakna očistijo, katere včasih tudi stisnejo v bale za lažje skladiščenje, podobno kot pri bombažu in drugih naravnih vlaknih. Za mehčanje vlaken jih namakajo v vroči raztopini natrijevega karbonata in mila. Vlakna so nato spredena in spletena ali stkana v udobne, obstojne in trdne materiale za oblačila in v tehnično tekstilije kot so šotorska platna, jadra, geotekstilije ipd. Spletena so na enak način kot ostala naravna vlakna. Zavijajo se v dolgo nit, katero lahko oblijejo z voskom kar da vlaknu lastnost vodoodpornosti. V velikih primerih se dodajajo druga vlakna in s tem nastanejo mešanice katere so zaradi dodanih lastnosti uporabljene bolj pogosto. Na primer stkana je lahko s svilo, kar doda nežnost blagu. Meša se tudi z bombažem, lanom in drugimi sintetičnimi vlakni.

Ob koncu se kontrolira moč vlaken, premer in dolžina, barva, natezna trdnost, količina THC-ja pa ne sme presegati 0,2%. Z današnjimi sortami na hektar lahko pridelamo 2500 – 3000 kg vlaken, s čimer rastlina premaga lan in bombaž. S tem dejstvom lahko rečemo, da je na našem področju najbolj produktivna rastlina za vlakno.

LASTNOSTI VLAKNA

Končno konopljino vlakno je antialergeno in ne plesni. Je tudi samogasno in odporno na molje in bakterije. Zaradi svojega izvora ima visok potencial v recikliranju in hkrati tudi pozitivno vpliva na udobje v domu. Kot vlakno je dober regulator vlage in hkrati zadržuje toploto. Konopljino vlakno dobi v mokrem stanju boljše mehanske lastnosti saj je hidrofobno kar pomeni, da odbija vodo. Pomembno je omeniti tudi to, da pri gorenju proizvaja minimalno količino strupenih plinov.                                          

FILC

Filc se uporablja za polnjenje sedežev, kot izolator, v avtomobilski industriji, kot geotekstil, za preproge, v vrtnarstvu… Primarna vlakna konoplje so odličen material za oblikovanje filca. Debelina in gostota filca je odvisna od končne uporabe le tega. Masa filca je nekje od 400 do 3000 g na kvadratni meter. Pogosto ga vmešajo v z drugimi materiali, odvisno od lastnosti končnega produkta. Filc je sestavljen iz dveh plasti, ki sta med seboj povezane pod točno določenim kotom. Debelina je odvisna od hitrosti procesa, hitrejše obrate ima stroj tanjša bo plast vlaken. Naslednji korak pridelave filca poteka skozi stroj s tisočimi iglami, katere preluknjajo material. Vzorci so neenakomerni, naključni, katerih končni produkt je netkana koprena, ki ja na koncu zavita v role. Za tem je stisnjena in narezana na izbrane dimenzije.

PAPIR

Tudi papir je močno povezan s konopljo. Danes ponovno, tako kot v zgodovini, prihajajo v veljavo prednosti konopljinega papirja. Izum konopljinega papirja se je začel na kitajskem v starih civilizacijah. Prva uporaba naj bi se začela leta 2200 pred našim štetjem, v času dinastije Han kjer so konopljo uporabljajo za vsakodnevne namene. Prvi ohranjeni primer izhaja iz iste dinastije, v času 140-80 pred našim štetjem. preskočimo nekaj stoletij in pridemo do 16. stoletja, ko se je množično začela proizvodnja konopljinega papirja. Od 16. do 20. stoletja je bilo 75% svetovne celuloze mlete iz konoplje, do leta 1883 je bilo približno 80% papirja izdelano iz konopljinih vlaken. Iz njega so izdelovali knjige, biblije, denar, časopise, zemljevide in še mnoge druge vrednostne papirje. Papir so včasih izdelovali iz starih konopljinih vrvi, jader, starih oblek, prtov. Leta 1937 je bil sprejet zakon glede konoplje, ki po večini velja še danes. Posledica tega je bilo uničenje več kot polovice prvotnih gozdov, samo v severni Ameriki. Do leta 2040 naj bi se potrošnja papirja potrojila zaradi ekonomskega razvoja in rasti svetovnega prebivalstva. Dejstvo da bi z konopljino pridelavo in obdelavo rešili ogromen procent svetovnih gozdov je seveda premalokrat poudarjeno in prevečkrat preslišano iz strani papirne industrije. Moč in sama trpežnost konopljinih vlaken oziroma njene celuloze zagotavlja dolgo obstojnost. Prav zaradi tega so bili včasih pomembnejši dokumenti kot so listine, knjige in denar tiskane na konopljin papir. Od Magne Carte, Gutenbergove Biblije do ameriške Deklaracije o neodvisnosti. Pomembna prednost konoplje, v primerjavi z drevesi, je tudi količina pridelane celuloze na hektar, katera je štirikrat večja zaradi hitrosti rasti rastline. Na površini 0,4 ha posejane konoplje, pridobimo toliko celuloze kot na 1,66 ha gozda.  Kljub temu, da se vedno bolj izpostavljajo prednosti ostaja opazna ovira in to je cena. Z današnjo tehnologijo bi lahko bila predelava konoplje v papir cenejša, vendar bi za pokritost rentabilnosti potrebovali posaditi najmanj 10000 ha njiv. Najdragocenejši papir je tako imenovan papir iz cunj, kateri ima neverjetno dobro trpežnost. Ko je moker se da trgati, ko pa se posuši, ohrani enako trdnost kot je je imel prvotno.

Za izdelavo papirja za tisk različnih revij in knjig se uporablja celuloza iz konopljinih dolgih, zunanjih vlaken. Z ostalih krajših vlaken sredice stebla in konopljinega pezdirja pa izdelujejo embalažo in časopis. Kot že omenjeno je rastlina vseeno bolj ekološki vir kot drevesna celuloza, a vseeno zaradi procedure pridelave ne izključuje škodljivih kemijskih postopkov kot je žveplova kislina za izločitev lignina. Papirna kaša je narejena iz konopljinih vlaken, vode in minimalne količine kemikalij, sam stroj pa je sestavljen iz sit, ki s tresočimi premiki oblikujejo obliko lista, voda pa pri tem odteka. Preostalo vodo za tem iztisnejo s posebnimi stiskali, skozi katere potuje papir. Naslednji postopek je sušenje nastalega papirnega traka iz katerega izsušijo 98% vode. Na koncu trak navijejo na bale in jih kasneje razrežejo na željene velikosti. Pri pridelavi se uporabljajo tudi belila saj so vlakna rumenkaste barve. Obstaja tudi proces brez kemikalij, če uporabimo kalcijevo sodo, s čimer zbelimo papir brez klora in brez fungicidne zaščite na podlagi selena.

 

PRIDELAVA INDUSTRIJSKE KONOPLJE V SLOVENIJI

Po letu 2004 se je konoplja ponovno pojavila v slovenski industriji. Sprva je bilo dovoljena prodaja konopljinih izdelkov uvoženih iz Kanade, Kitajske, Avstrije in drugih držav. Od leta 2015, s sprejetjem zakona, se lahko na našem tržišču prodajajo tudi konopljini izdelki, ki so pridelani v Sloveniji, vendar pri njeni pridelavi in predelavi pride do določenih problemov. Eden izmed glavnih je primanjkovanje izkušenj na tem področju. Druga težava pa je da so v večini znane ročne tehnike pridelave, saj rastlina potrebuje specifično agrotehniko in mehanizacijo, kar je za današnji čas že skoraj nuja. Konopljina stebla so zelo  žilava in se pri žetvi navijajo na strojne dele, kar povzroča nevšečnosti konstantnega čiščenja in posledično okvare stroja. Poleg tega rastlina raste v zelo neenakomernih višinah, kar povzroča nečistoče in izgubo pridelka. Tretji problem pa je ta, da nimamo lastnih sort, ki bi bile prilagojene na naše pridelovalne razmere. Pri nas sadijo tuje vrste konoplje, ki so različne v  svojih morfoloških, fizioloških in ostalih gospodarsko pomembnih lastnostih.

V Sloveniji je  najbolj razširjena pridelava semen, katera ahko oluščimo in porabimo za prehranske namene ali pa jih stisnemo v olje. Poleg prehrane se konopljo uporablja tudi za kozmetiko, kot so na primer različni parfumi, kreme, olja, mila itd. Najnovejša uporaba pa je pri gradnji. Prva konopljina zgradba pri nas je piramida v bio parku Nivo.

Za soočanje z navedenimi problemi sta Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano podprla projekt Pridelava industrijske konoplje v Sloveniji, kateri zajema celovito raziskavo o uspešni pridelavi konoplje v naših razmerah.

Pionir pridelave industrijske konoplje v Sloveniji je Dejan Rengeo, kateri je strokovni sodelavec inštituta ICANNA (mednarodni inštitut za kanabinoide). Vodi kmetijo Rengeo, ki je ena prvih ekoloških kmetij v Sloveniji. Danes se v večini ukvarja s semensko proizvodnjo konoplje določene vrste. S konopljo se ukvarja že več kot 20 let in svojo raziskavo posveča iskanju tehnologije za pridelavo in sušenje ter preučevanju različnih sort.

Pomembna slovenska zadruga je Konopko, katera združuje urbana središča z podeželjem in promovira samooskrbo in izdelke slovenskega porekla. Njihov cilj je promocija uporabe in spodbujanje gojenja industrijske konoplje v Sloveniji ter razvoj tehnološke opreme za pridelavo in predelavo konoplje.

Omembo si zasluži tudi podjetje Hannah Biz, katero je leta 2015 ustanovilo prvi obrat za predelavo konopljinih vlaken v Sloveniji. Ima široko paleto dejavnosti in produktov, ki jih razvijajo sami. Seme ki ga uporabljajo je francoskega in slovenskega porekla.

Druga slovenska podjetja:

  • Hempika
  • Hemptouch
  • Be Hempy
  • Vutra
  • Olje Gea
  • Harmonija Narave
  • Borut Šket
  • Cannaby Liker
  • Canadog
  • Bebi Natura
  • Ekokor itd.

Naši projekti:

Projekt se osredotoča na zmanjševanje negativnih vplivov intenzifikacije kmetijstva, z iskanjem okolju prijaznejše kmetijske rabe, ki podpira biodiverziteto in nudi ekonomske perspektive kmetom.

Preberi več…

Skupaj s partnerji sodelujemo v projektu Ethos land, ki vzpostavlja mrežo družbeno odgovornih turističnih ponudnikov iz Slovenije in Madžarske. Več informacij o samem projektu najdete na spletni strani…

Preberi več…

Projekt sofinancirajo:

Slovenski regionalni razvojni sklad

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (www.eu-skladi.si).

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.